Apostolska dela 15:1–41
15 Iz Judeje+ so prišli neki možje in začeli brate učiti: »Če se ne obrežete+ po Mojzesovem običaju,+ se ne morete rešiti.«
2 Ko pa je med njimi ter Pavlom in Bárnabom prišlo do precejšnjega nesoglasja in prerekanja, so se dogovorili, da naj gresta Pavel in Bárnaba ter še nekateri izmed njih zaradi tega spora k apostolom in starešinam v Jeruzalem.+
3 Tako so ti možje, potem ko jih je občina del poti pospremila,+ nadaljevali pot skozi Fenícijo in Samaríjo. Podrobno so pripovedovali o tem, kako se pripadniki drugih narodov spreobračajo,+ kar je vse brate navdajalo z velikim veseljem.+
4 Ko so prišli v Jeruzalem, so jih tam prijazno sprejeli+ občina, apostoli in starešine, oni pa so povedali, kaj vse je Bog storil po njih.+
5 Tedaj so s svojih sedežev vstali nekateri iz ločine farizejev, ki so bili vero sprejeli, in so rekli: »Treba jih je obrezati+ in jim zapovedati, naj se ravnajo po Mojzesovi postavi.«+
6 Apostoli in starešine so se zbrali, da bi to zadevo presodili.+
7 Potem pa je po dolgem prerekanju+ vstal Peter in jim rekel: »Bratje, vi dobro veste, da me je Bog že v prvih dneh izbral izmed vas, da bi pripadniki drugih narodov po mojih ustih slišali besedo dobre novice in verovali.+
8 In Bog, ki pozna srce,+ je to potrdil s tem, da jim je dal svetega duha,+ kakor ga je dal tudi nam.
9 Prav tako ni naredil nobene razlike med nami in njimi,+ temveč jim je zaradi vere očistil srce.+
10 Zakaj torej zdaj preizkušate Boga s tem, da hočete učencem na vrat naložiti jarem,+ ki ga ne naši praočetje ne mi nismo mogli nositi?+
11 Nasprotno temu pa mi zaupamo v to, da bomo rešeni po nezasluženi dobrotljivosti+ Gospoda Jezusa ravno tako kakor ti ljudje.«+
12 Tedaj je vsa množica umolknila ter prisluhnila Bárnabu in Pavlu, ko sta pripovedovala o mnogih znamenjih in čudežih, ki jih je Bog po njiju storil med narodi.+
13 Ko sta nehala govoriti, je Jakob odvrnil: »Bratje, poslušajte me.+
14 Símeon*+ nam je natančno razložil, kako je Bog prvič posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih izbral ljudstvo za svoje ime.+
15 S tem se ujema tudi to, kar piše v Prerokih:
16 ‚Potem se bom vrnil in nanovo zgradil podrto Davidovo kočo, nanovo bom zgradil njene ruševine in jo spet postavil,+
17 zato da bodo preostali ljudje lahko iskreno iskali Jehova skupaj s pripadniki vseh narodov, z ljudmi, ki se imenujejo z mojim imenom, pravi Jehova, ki dela to,+
18 kar je znano že od zdavnaj.‘+
19 Zato sodim, da tistim pripadnikom drugih narodov, ki se spreobračajo k Bogu, ne bi smeli povzročati težav,+
20 temveč bi jim morali napisati, naj se zdržujejo tega, kar je bilo omadeževano z maliki,+ nečistovanja,+ zadavljenih živali+ in krvi.+
21 Mojzes ima namreč že od davnih časov po mestih takšne, ki ga oznanjajo, saj se njegovi spisi vsak šabat* glasno berejo v sinagogah.«+
22 Tedaj so apostoli in starešine, z vso občino vred, sklenili v Antiohíjo skupaj s Pavlom in Bárnabom poslati še dva moža, ki so ju izbrali izmed sebe, in sicer Juda, ki so mu pravili Bársaba,+ in Sila, vodilna moža med brati.
23 Po njiju so poslali tole pismo:
»Apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo vas, bratje, v Antiohíji,+ Siriji in Kilíkiji,+ ki ste iz narodov!
24 Ker smo slišali, da so vas nekateri izmed nas s svojimi izjavami vznemirili+ in vam skušali omajati dušo, četudi jim mi nismo ničesar naročili,+
25 smo se enodušno strinjali+ in se odločili, da izberemo moža in ju pošljemo k vam skupaj z našima ljubljenima Bárnabom in Pavlom,+
26 z možema, ki sta tvegala svojo dušo za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa.+
27 Pošiljamo torej Juda in Sila,+ da bi vam tudi onadva vse to še ustno sporočila.+
28 Sveti duh+ in mi smo namreč sklenili, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena,+ razen teh nujnih reči:
29 da se zdržujete tega, kar je bilo žrtvovano malikom,+ krvi,+ zadavljenih živali+ in nečistovanja.+ Če se boste tega skrbno varovali,+ vam bo šlo dobro. Pozdravljeni!«
30 In ko so jih tako odpustili, so odšli v Antiohíjo. Tam so zbrali množico in ji predali pismo.+
31 Ko ga je ta prebrala, se je hrabrilnih besed razveselila.+
32 Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka,+ sta brate z mnogimi govori ohrabrila in jih okrepila.+
33 Ko sta tako nekaj časa prebila tam, so ju bratje v miru+ pustili k tem, ki so ju bili odposlali.
34 * ——
35 Pavel in Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji+ in poučevala ter še z mnogimi drugimi razglašala dobro novico o Jehovovi besedi.+
36 Pavel pa je čez nekaj dni Bárnabu rekel: »Vsekakor se morava vrniti in obiskati brate v vseh mestih, v katerih sva oznanila Jehovovo besedo, da vidiva, kako je kaj z njimi.«+
37 Bárnaba je bil odločen, da bo s seboj vzel še Janeza, ki se je imenoval Marko.+
38 Pavlu pa se ni zdelo prav, da bi ga vzela s seboj, ker ju je v Pamfíliji+ zapustil in ni šel z njima na delo.
39 Tedaj je prišlo do hudega izbruha jeze, tako da sta se razšla; in Bárnaba+ je vzel s seboj Marka in odplul na Ciper.+
40 Pavel pa je izbral Sila+ in odšel, potem ko so ga bratje zaupali Jehovovi nezasluženi dobrotljivosti.+
41 Potoval je po Siriji in Kilíkiji ter tam utrjeval občine.+
Opombe
^ »Símeon« je drugo ime za Simona (Petra).
