Apostolska dela 12:1–25
12 Približno takrat je kralj Heród* začel zatirati+ nekatere iz občine.
2 Z mečem+ je usmrtil Jakoba, Janezovega brata.+
3 In ko je videl, da je Judom to všeč,+ je dal prijeti tudi Petra. (To je bilo ravno v dneh nekvašenih kruhkov.)+
4 Po prijetju ga je zaprl v ječo+ in izročil štirim četvericam vojakov, da ga izmenoma stražijo, ker ga je po pashi nameraval privesti pred ljudstvo.+
5 Tako so Petra pridržali v ječi, občina pa je zanj goreče molila+ k Bogu.
6 Peter je tisto noč, preden ga je Heród nameraval privesti, spal med dvema vojakoma, vklenjen v dvoje verig, stražarja pred vrati pa sta stražila ječo.
7 Toda glej! Pristopil je Jehovov angel+ in v jetniški celici je posijala svetloba. Dregnil je Petra pod rebra, da se je zbudil,+ in mu rekel: »Hitro vstani!« In temu so verige padle+ z rok.
8 Nato mu je angel+ rekel: »Opaši se in si zaveži sandale!« In storil je tako. Nazadnje mu je angel še rekel: »Obleci si vrhnje oblačilo+ in pojdi za menoj!«
9 Peter je torej stopil ven in šel za njim, ni pa vedel, da se je to, kar je storil angel, res zgodilo. Mislil je, da ima videnje.+
10 Šla sta mimo prve straže in potem še mimo druge ter prispela do železnih vrat, ki so držala v mesto, in ta so se jima kar sama od sebe odprla.+ Stopila sta ven, in ko sta šla po neki ulici, je angel nemudoma odšel od njega.
11 Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj pa res vem, da je Jehova poslal svojega angela+ ter me rešil+ iz Heródove roke in vsega, kar je pričakovalo judovsko ljudstvo.«
12 In ko je vse to premislil, je odšel v hišo Marije, matere Janeza z vzdevkom Marko,+ kjer jih je bilo precej zbranih in so molili.
13 Ko je potrkal na vhodna vrata, je prišla služkinja, ki ji je bilo ime Roda, pogledat, kdo je.
14 Ko je prepoznala Petrov glas, je, namesto da bi odprla vrata, od veselja stekla noter povedat, da pred vrati stoji Peter.
15 Rekli so ji: »Kaj pa noriš!« Toda ona je vztrajno zatrjevala, da je to res. Nato so začeli govoriti: »Njegov angel je.«+
16 Peter pa je še naprej trkal. Ko so odprli in ga videli, so osupnili.
17 On pa jim je z roko pomignil,+ naj bodo tiho, in jim podrobno povedal, kako ga je Jehova izpeljal iz ječe, ter rekel: »Sporočite to Jakobu+ in bratom.« Nato je odšel in odpotoval v drug kraj.
18 Ko pa se je zdanilo,+ je med vojaki nastalo precejšnje razburjenje, češ, kaj neki se je zgodilo s Petrom.
19 Heród+ ga je prizadevno iskal, in ko ga ni našel, je stražarje zaslišal ter ukazal, naj jih odvedejo in kaznujejo;+ potem je iz Judeje odšel v Cezarejo in nekaj časa ostal tam.
20 Bil pa je bojevito razpoložen proti Tircem in Sidóncem. Zato so ti enodušno prišli k njemu in so, potem ko so pregovorili Blasta, ki je imel na skrbi kraljevo hišo, prosili za mir, ker je njihova dežela dobivala hrano+ iz kraljeve dežele.
21 Toda na določeni dan si je Heród nadel kraljevsko obleko, sedel na sodni stol in jih javno nagovoril.
22 Zbrano ljudstvo pa je začelo vzklikati: »To je božji glas, ne človeški!«+
23 V hipu ga je udaril Jehovov angel,+ ker ni dal slave Bogu;+ razjedli so ga črvi in je izdihnil.
24 Jehovova beseda+ pa je vse bolj rasla in se širila.+
25 Bárnaba+ in Savel pa sta se potem, ko sta v Jeruzalemu opravila vse glede pomoči,+ vrnila in vzela s seboj še Janeza+ z vzdevkom Marko.
Opombe
^ Gre za Heróda Agrípa I.
