Galačanom 1:1–24
1 Jaz, Pavel,+ apostol,+ pa ne od ljudi niti po človeku, temveč po Jezusu Kristusu+ in Bogu, Očetu,+ ki ga je obudil od mrtvih,+
2 pišem to pismo skupaj z vsemi brati, ki so z menoj,+ občinam* v Galátiji:+
3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus naklonita nezasluženo dobrotljivost in mir.+
4 Kristus je dal samega sebe za naše grehe,+ da bi nas rešil iz sedanje hudobne stvarnosti*+ po volji+ našega Boga in Očeta,
5 ki naj mu gre slava na vekomaj.+ Amen*.
6 Čudim se, da se že odvračate od Njega,+ ki vas je poklical s Kristusovo nezasluženo dobrotljivostjo,+ in poslušate drugačno dobro novico.+
7 Vendar to sploh ni dobra novica. Pač pa vas nekateri le vznemirjajo+ in hočejo dobro novico o Kristusu popačiti.+
8 Toda četudi bi vam mi ali angel iz nebes kot dobro novico oznanil kaj drugega od tega, kar smo vam mi oznanili kot dobro novico, naj bo preklet.+
9 Kakor smo že rekli, pravim zdaj še enkrat: kdor vam kot dobro novico oznanja kaj drugega od tega, kar ste sprejeli,+ naj bo preklet.
10 Mar skušam zdaj pridobiti naklonjenost ljudi ali Boga? Ali hočem ugoditi človeku?+ Če bi še vedno ugajal ljudem,+ ne bi bil Kristusov suženj.+
11 Bratje, vedite, da dobra novica, ki sem vam jo oznanil kot takšno, ni nekaj človeškega,+
12 saj je nisem dobil od človeka, niti nisem bil o njej poučen, ampak mi jo je razodel Jezus Kristus.+
13 Seveda ste slišali o tem, kako sem se nekdaj vedel v judovstvu,+ da sem že čez vsako mero preganjal+ Božjo občino in jo zatiral+
14 ter da sem v judovstvu napredoval bolj od mnogih vrstnikov v svojem rodu,+ ker sem bil veliko bolj goreč+ za izročila+ svojih očetov.
15 Ko pa se je Bogu, ki me je ločil od telesa moje matere in me po svoji nezasluženi dobrotljivosti+ poklical,+ zdelo dobro,
16 da bi po meni razodel svojega Sina,+ da bi torej jaz narodom oznanjal dobro novico o njem,+ se nisem šel takoj posvetovat z mesom in krvjo.+
17 Niti nisem šel v Jeruzalem k tistim, ki so bili apostoli pred menoj,+ temveč sem odšel v Arabijo in se nato spet vrnil v Damask.+
18 Tri leta kasneje pa sem šel v Jeruzalem+ obiskat Kefa+ in sem ostal pri njem petnajst dni.
19 Toda nisem videl nikogar drugega od apostolov, samo Jakoba,+ Gospodovega brata.+
20 Glede tega, kar vam pišem, pa pred Bogom izjavljam, da ni laž.+
21 Po vsem tem sem odšel+ v sirske in kilíkijske kraje.
22 Toda občine v Judeji, ki so bile zedinjene s Kristusom, me po videzu niso poznale.+
23 Le slišale so: »Tisti, ki nas je nekoč preganjal,+ zdaj oznanja dobro novico o veri, ki jo je prej zatiral.«+
24 Tako so začeli zaradi mene slaviti+ Boga.
