5. Mojzesova 32:1–52
32 »Prisluhni, nebo, in bom govoril.In zemlja naj sliši besede mojih ust.+
2 Moj pouk bo padal kakor dež,+moje besede kapljale kakor rosa,+kakor rahel dež na travo+in kakor ploha na rastlinje.+
3 Kajti razglašal bom Jehovovo ime.+Priznavajte veličino našemu Bogu!+
4 On je skala, njegovo delo je popolno,+ker vse njegove poti so pravica.+On je Bog zvestobe,+ v njem ni nepravičnosti;+pravičen je in pošten.+
5 Oni pa ravnajo pogubno,+niso njegovi otroci, sami so krivi za svojo hibo.+Pokvarjen in popačen rod so!+
6 Zakaj ravnaš tako z Jehovom,+ljudstvo neumno, ki nimaš modrosti?+Ali ni on tvoj oče, ki te je ustvaril,+ki te je naredil in te utrdil?+
7 Spomni se starodavnih dni,+premisli o letih prejšnjih rodov.Vprašaj očeta in ti bo povedal,+svoje starce in ti bodo razložili.+
8 Ko je Najvišji dal narodom dediščino,+ko je ločil Adamove sinove,+je ljudstvom določil mejo+po številu Izraelovih sinov.+
9 Jehovov delež je namreč njegovo ljudstvo,+Jakob je njemu odmerjena dediščina.+
10 Našel ga je v pusti deželi,+v prazni puščavi, v kateri se sliši zavijanje.+Ogradil ga je+ in skrbel zanj,+varoval ga je kakor zenico svojega očesa.+
11 Tako kakor orel spodbuja mladiče k letenju,lebdi nad njimi,+razprostira svoje peruti, jih jemlje nanjein jih nosi na svojih krilih,+
12 tako ga je Jehova sam vodil+in tujega boga ni bilo z njim.+
13 Dal mu je, da je jezdil na zemeljskih višavah,+da je jedel poljske pridelke.+Dajal mu je srkati med iz skale,+olje iz kremenaste skale,+
14 maslo goveda in mleko drobnice+s tolščo ovnov vred,ovne, pasmo bašánsko, in kozle+z najboljšo pšenico.+In pil je vino, grozdno kri.+
15 Ko se je Ješurún*+ zredil, je začel brcati.+(Zredil si se, Ješurún, odebelil, nažrl!)+Zato je zavrgel Boga, ki ga je naredil,+in zaničeval Skalo,+ ki ga je rešila.
16 S tujimi bogovi+ so v njem vzbujali ljubosumnost,+z gnusobami so ga žalili.+
17 Žrtvovali so demonom, ne pa Bogu,+bogovom, ki jih prej niso poznali,+novim, ki so se pojavili pred kratkim,+za katere vaši praočetje niso vedeli.
18 Pozabil si na Skalo, ki te je rodila,+in iz spomina si izbrisal Boga, ki te je rodil v porodnih bolečinah.+
19 Ko je Jehova to videl, jih je preziral,+ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere razjezili.
20 Zato je rekel: ‚Skril bom svoje obličje pred njimi+in gledal, kakšen bo potem njihov konec.So namreč izprijen rod,+sinovi, v katerih ni zvestobe.+
21 V meni so vzbujali ljubosumnost s tem, kar ni bog;+jezili so me s svojimi ničevimi maliki.+Jaz pa bom v njih vzbudil ljubosumnost s tem, kar ni ljudstvo;+razdražil jih bom z neumnim narodom.+
22 Kajti v moji jezi se je vnel ogenj+in bo gorel vse do šeóla*, do najnižjega kraja,+požrl bo zemljo in njen pridelek,+zanetil bo temelje gora.+
23 Pomnožil bom njihove nesreče;+svoje puščice bom izstrelil nanje.+
24 Izčrpala jih bo lakota,+ požrla jih bo huda vročica+in bridko uničenje.+Nadnje bom poslal zobe zveri+in strup plazilcev, ki lezejo po prahu.+
25 Zunaj jim bo meč,+znotraj pa strah,+jemal mladeniče in device,+dojenčke in sivolasce.+
26 Moral bi reči »Razkropil jih bom,+izbrisal bom spomin nanje med smrtnimi ljudmi«,+
27 vendar sem se bal sovražnikovega zasmehovanja,+da si njihovi nasprotniki tega ne bi napačno razlagali+in govorili: »Naša roka je močnejša,+vsega tega ni storil Jehova.«+
28 Izrael je narod brez preudarnosti,+med njimi ni razumnosti*.+
29 Ko bi le bili modri!+ Potem bi o tem premišljevali.+Razmišljali bi, kakšen bo njihov konec.+
30 Kako bi jih mogel eden poditi tisočin dva pognati v beg deset tisoč,+
če jih njihova Skala ne bi prodala+in če jih Jehova ne bi izročil sovražnikom?
31 (Njihova skala namreč ni kakor naša Skala,+to priznavajo celo naši sovražniki.)+
32 Kajti njihova trta je od sódomske trtein z gomórskih teras.+
Njihovo grozdje je strupeno,njihovi grozdi so grenki.+
33 Njihovo vino je strup velikih kač,strašen kobrin strup.+
34 Ali ni vse to shranjeno pri meni,zapečateno v moji zakladnici?+
35 Moje je maščevanje in povračilo.+Ob določenem času jim bo noga spodrsnila,+saj je blizu dan njihove nesreče+in se hitro približuje to, kar je pripravljeno zanje.‘+
36 Jehova bo namreč sodil svoje ljudstvo+in mu bo žal za svoje služabnike,+ko bo videl, da jim je zmanjkalo močiin da je ostal samo nebogljen in ničvreden človek.
37 Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi,+skala, pri kateri so iskali zatočišče,+
38 tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev+in pili vino njihovih pitnih daritev?+Naj vstanejo in vam pomagajo.+Naj vam bodo za zavetje.+
39 Vidite zdaj, da sem jaz Bog+in da poleg mene ni drugih bogov.+Jaz usmrčujem in jaz oživljam.+Jaz zadajam hude rane+ in jaz ozdravljam,+in nikogar ni, ki bi lahko rešil iz moje roke.+
40 Jaz dvigam roko proti nebuin prisegam:+ »Kakor res živim na vekomaj.«+
41 Ko naostrim svoj bleščeči se meč+in s svojo roko sežem po sodbi,+se bom maščeval svojim nasprotnikom+in povrnil tistim, ki me sovražijo.+
42 Svoje puščice bom upijanil s krvjo,+s krvjo ubitih in ujetih.+Moj meč bo jedel meso,glave sovražnikovih voditeljev.‘+
43 Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom,*+ker bo maščeval kri svojih služabnikov.+Povrnil bo svojim nasprotnikom+in storil poravnavo za zemljo svojega ljudstva.«
44 Tako je Mojzes prišel in ljudstvu govoril vse besede te pesmi, da so ga lahko slišali,+ on in Nunov sin Hošéa*.+
45 Ko je Mojzes vsemu Izraelu povedal vse te besede,
46 jim je še rekel: »Vse te besede, s katerimi vas danes svarim, si vtisnite v srce+ in zapovejte svojim sinovom, naj skrbno izpolnjujejo vse besede te postave.+
47 Za vas namreč ta beseda ni prazna,+ ampak vam pomeni življenje+ in po tej besedi lahko podaljšate svoje dni v deželi, v katero greste preko Jordana, da bi jo zavzeli.«+
48 Tega istega dne je Jehova Mojzesu rekel:
49 »Pojdi na to abarímsko goro,+ na goro Nébo,+ ki je v moábski deželi nasproti Jêrihi, in si oglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom v posest.+
50 Potem boš umrl na gori, na katero se boš povzpel, in boš pridružen svojemu ljudstvu,+ tako kakor je tvoj brat Aron umrl na gori Hor+ in je bil pridružen svojemu ljudstvu,
51 zato ker sta mi bila nezvesta+ sredi Izraelovih sinov pri meríbskih vodah+ pri Kádešu v zinski pustinji in ker mi nista priznala svetosti sredi Izraelovih sinov.+
52 Od daleč boš sicer videl deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, toda vanjo ne boš vstopil.«+
Opombe
^ Ješurún pomeni »pošteni« in je častni naziv za Izrael.
^ Glej Dodatek 6.
