5. Mojzesova 1:1–46
1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu na jordanskem področju+ v pustinji, na sušnih ravnicah pred Sufom, med Paránom,+ Tófelom, Labánom, Hazerótom+ in Di Zahábom,
2 enajst dni hoda od Hóreba po poti proti seírskemu gorovju do Kádeš Barnée.+
3 V štiridesetem+ letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes Izraelovim sinovom govoril vse, kar mu je Jehova zapovedal zanje,
4 potem ko je premagal amoréjskega kralja Sihóna,+ ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga,+ ki je prebival v Aštarótu,+ v Edréiju.+
5 Na jordanskem področju v moábski deželi je Mojzes začel razlagati postavo.+ Takole je govoril:
6 »Jehova, naš Bog, nam je na Hórebu+ rekel: ‚Dovolj dolgo ste prebivali v tem gorovju.+
7 Vstanite in se odpravite na pot proti gorovju Amoréjcev+ in k vsem njihovim sosedom v Arábi,+ v gorskem predelu,+ v Šéfeli, v Négebu+ in na morski obali.+ Odpravite se v deželo Kanaáncev.+ Pojdite vse do Libanona+ in do velike reke, reke Évfrat.+
8 Glejte, pred vas polagam to deželo. Pojdite in zavzemite deželo, glede katere je Jehova vašim očetom, Abrahamu, Izaku+ in Jakobu,+ s prisego obljubil, da jo bo dal njim in njihovemu semenu*.‘+
9 Takrat sem vam dejal: ‚Sam vas ne morem nositi.+
10 Jehova, vaš Bog, vas je pomnožil, da vas je danes toliko kot zvezd na nebu.+
11 Naj vas Jehova, Bog vaših praočetov, še tisočkrat pomnoži+ in naj vas blagoslovi,+ tako kakor vam je obljubil.+
12 Kako naj sam nosim vas in vaše prepire, kajti to breme je pretežko?+
13 Po svojih rodovih izberite modre, preudarne+ in izkušene+ može, da vam jih bom postavil za poglavarje.‘+
14 Tedaj ste mi odgovorili: ‚To, kar si nam rekel, da naj storimo, je dobro.‘
15 Tako sem izmed vaših rodov vzel poglavarje, modre in izkušene može, ter vam jih postavil za voditelje, za načelnike nad tisoč, nad sto, nad petdeset, nad deset in za nadzornike vaših rodov.+
16 Takrat sem vašim sodnikom zapovedal: ‚Ko poslušate zadeve svojih bratov, sodite pravično+ med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem.+
17 Pri sojenju ne bodite pristranski.+ Poslušajte tako majhnega kakor velikega.+ Ne bojte se človeka,+ saj je sodba Božja.+ Zadevo, ki bi vam bila pretežka, pa predstavite meni, da jo bom jaz slišal.‘+
18 Takrat sem vam zapovedal vse, kar naj bi delali.
19 Nato smo se odpravili od Hóreba in šli skozi vso tisto veliko in strah zbujajočo pustinjo,+ ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu gorovju,+ tako kakor nam je zapovedal Jehova, naš Bog; in prišli smo v Kádeš Barnéo.+
20 Tedaj sem vam rekel: ‚Prišli ste do amoréjskega gorovja, ki nam ga daje Jehova, naš Bog.+
21 Glej, Jehova, tvoj Bog, ti izroča to deželo.+ Pojdi in jo zavzemi, tako kakor ti je govoril Jehova, Bog tvojih praočetov.+ Ne boj se in ne plaši se.‘+
22 Toda vsi vi ste pristopili k meni in dejali: ‚Pošljimo pred seboj može, da si za nas ogledajo deželo in nam poročajo o poti, po kateri naj bi se povzpeli, in o mestih, v katera bomo prišli.‘+
23 Ta predlog mi je bil všeč, zato sem izmed vas vzel dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu.+
24 Tedaj so se odpravili in povzpeli na gorovje.+ Prišli so do doline* Eškóla+ in si jo ogledali.
25 V roko so vzeli nekaj sadu tiste dežele+ in nam ga prinesli, potem pa poročali: ‚Dežela, ki nam jo daje Jehova, naš Bog, je dobra.‘+
26 Toda vi niste hoteli iti tja gor+ in ste se začeli upirati ukazu Jehova, svojega Boga.+
27 Pritoževali ste se v svojih šotorih in govorili: ‚Jehova nas sovraži,+ zato nas je tudi izpeljal iz egiptovske dežele,+ da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo.+
28 Kam neki gremo? Naši bratje so nam vlili strah v srce,+ ko so govorili: »Tam smo videli ljudstvo, ki je večje in višje postave od nas,+ mogočna mesta, ki so utrjena do neba,+ videli pa smo tudi Anákove sinove.«‘+
29 Toda jaz sem vam rekel: ‚Naj vas ne bo strah, ne bojte se jih!+
30 Jehova, vaš Bog, gre pred vami. On se bo bojeval za vas,+ kakor je to storil v Egiptu pred vašimi očmi+
31 in v pustinji,+ kjer ste videli, kako vas je Jehova, vaš Bog, nosil,+ kakor človek nosi svojega sina, po vsej poti, po kateri ste hodili, dokler niste prišli do tega kraja.‘+
32 Toda kljub temu niste verovali v Jehova, svojega Boga,+
33 ki je šel pred vami po poti, da bi vam poiskal prostor za taborjenje+ – ponoči v ognju, da ste videli, po kateri poti morate iti, podnevi pa v oblaku.+
34 Ves ta čas je Jehova poslušal glas vaših besed. Zato se je razjezil in prisegel:+
35 ‚Nihče izmed tega hudobnega rodu ne bo videl dobre dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati tvojim očetom,+
36 razen Jefunéjevega sina Kaleba.+ On jo bo videl; njemu in njegovim sinovom bom dal deželo, po kateri je hodil, ker je v vsem poslušal Jehova.+
37 (Zaradi vas se je Jehova razsrdil tudi name in rekel: »Tudi ti ne boš šel vanjo.+
38 Nunov sin Jozue, ki ti streže, bo šel vanjo.«+ Njega je okrepil,+ ker bo po njem Izrael prejel deželo v dediščino.)
39 Vaši otroci, za katere ste rekli »Postali bodo plen!«,+ in vaši sinovi, ki danes ne vedo, kaj je dobro in kaj slabo, oni bodo šli vanjo, njim jo bom dal, in jo bodo zavzeli.
40 Vi pa se obrnite in se odpravite v pustinjo po poti, ki vodi proti Rdečemu morju.‘+
41 Tedaj ste mi odvrnili: ‚Grešili smo proti Jehovu.+ Šli bomo gor in se bojevali, kakor nam je Jehova, naš Bog, zapovedal!‘ Tako ste si opasali vsak svoje orožje in mislili, da bo enostavno iti na goro.+
42 Toda Jehova mi je dejal: ‚Reci jim: »Ne hodite gor, da bi se bojevali, ker jaz nisem med vami,+ da vas ne bodo vaši sovražniki porazili.«‘+
43 Govoril sem vam, vi pa niste poslušali, ampak ste se uprli+ Jehovovemu ukazu in se v svoji predrznosti odpravili na goro.+
44 Tedaj so vam Amoréjci, ki so prebivali na tisti gori, prišli nasproti in se kakor čebele pognali za vami+ ter vas razkropili do Seírja, vse tja do Hórme.+
45 Nato ste se vrnili in jokali pred Jehovom, toda Jehova ni poslušal vašega glasu,+ ni vam prisluhnil.+
46 Tako ste v Kádešu prebivali mnogo dni.+
