4. Mojzesova 9:1–23

9  Prvi mesec+ drugega leta po izhodu iz egiptovske dežele je Jehova v sinajski pustinji govoril z Mojzesom in mu rekel:  »Izraelovi sinovi naj pripravijo pashalno žrtev+ ob predpisanem času.+  Pripravite jo torej ob predpisanem času, štirinajsti dan tega meseca med dvema večeroma*.+ Pripravite jo v skladu z vsemi odredbami in predpisanimi postopki, ki veljajo zanjo.«+  Mojzes je torej Izraelovim sinovom naročil, naj pripravijo pashalno žrtev.  Tako so štirinajsti dan prvega meseca med dvema večeroma v sinajski pustinji pripravili pashalno žrtev. Izraelovi sinovi so naredili vse, kar je Jehova zapovedal Mojzesu.+  Bili so pa tam možje, ki so se onečistili pri mrliču*,+ tako da tistega dne niso mogli pripraviti pashalne žrtve. Zato so še isti dan stopili pred Mojzesa in Arona.+  Rekli so mu: »Onečistili smo se pri mrliču*. Zakaj bi nam to preprečilo, da bi darovali+ Jehovu ob predpisanem času skupaj z drugimi Izraelovimi sinovi?«  Mojzes jim je odvrnil: »Počakajte, da slišim, kaj bo glede vas zapovedal Jehova.«+  Tedaj je Jehova Mojzesu rekel: 10  »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Četudi bi se kdo izmed vas ali iz vaših prihodnjih rodov onečistil pri mrliču*+ ali pa bi bil daleč stran na potovanju, naj vseeno pripravi pashalno žrtev Jehovu. 11  Pripravi naj jo štirinajsti dan drugega meseca+ med dvema večeroma. Jé naj jo skupaj z nekvašenimi kruhki in grenkimi zelišči.+ 12  Ničesar od nje naj ne pušča do jutra+ in nobene kosti naj ji ne zlomi.+ Pripravi pa naj jo v skladu s celotno odredbo glede pashe.+ 13  Toda če bi bil človek čist oziroma ne bi bil na potovanju, pa vseeno ne bi pripravil pashalne žrtve, naj ga* iztrebijo iz svojega ljudstva,+ ker ni daroval Jehovu ob predpisanem času. Odgovarja naj za svoj greh.+ 14  Če bi denimo med vami prebival kak tujec, naj tudi on pripravi pashalno žrtev Jehovu.+ Pripravi naj jo po odredbi glede pashe in po predpisanem postopku, ki velja zanjo.+ Za vse vas, tako za tujca kakor za domačina, naj velja ista odredba.‘«+ 15  Na dan, ko so postavili sveti šotor,+ je ta šotor, šotor Pričevanja, prekril oblak,+ od večera do jutra pa je bilo nad šotorom nekaj, kar je bilo videti kakor ogenj.+ 16  Tako je bilo ves čas: podnevi ga je prekrival oblak, ponoči pa nekaj podobnega ognju.+ 17  Kadar koli se je oblak dvignil iznad šotora, so se Izraelovi sinovi takoj zatem odpravili na pot,+ in tam, kjer je oblak obstal, so se Izraelovi sinovi utaborili.+ 18  Izraelovi sinovi so se na Jehovov ukaz odpravljali na pot in na Jehovov ukaz so postavljali tabor.+ Vse dokler je oblak počival nad svetim šotorom, so taborili. 19  In ko se je oblak zadržal nad svetim šotorom veliko dni, so tudi Izraelovi sinovi ubogali Jehovovo zapoved in se niso odpravili na pot.+ 20  Včasih je oblak ostal nad šotorom le nekaj dni. Na Jehovov ukaz+ so naprej taborili in na Jehovov ukaz so se odpravili. 21  Včasih je oblak+ ostal od večera do jutra, zjutraj pa se je dvignil, in odpravili so se na pot. Kadar koli se je oblak dvignil, podnevi ali ponoči, so se odpravili na pot.+ 22  Tudi če se je oblak zadrževal nad svetim šotorom in počival nad njim dva dneva, mesec dni ali še več, so Izraelovi sinovi še naprej taborili in se niso odpravili na pot. Ko pa se je dvignil, so se odpravili.+ 23  Na Jehovov ukaz so postavljali tabor in na Jehovov ukaz so se odpravljali na pot. Ubogali+ so Jehova, kakor je Jehova zapovedal po Mojzesu.+

Opombe

Glej opombo k 2Mz 12:6.
Dobesedno »pri človeški duši«.
Dobesedno »pri človeški duši«.
Dobesedno »pri duši«.
Dobesedno »to dušo«.