4. Mojzesova 30:1–16
30 Zatem je Mojzes poglavarjem+ rodov Izraelovih sinov rekel: »Jehova je zapovedal naslednje:
2 Recimo, da se moški zaobljubi+ Jehovu oziroma se zapriseže,+ s tem da zaveže svojo dušo z zaobljubo vzdržnosti.+ Takšen svoje besede ne sme prelomiti.+ Storiti mora vse, kar je prišlo iz njegovih ust.+
3 Ali vzemimo, da se ženska v svoji mladosti, ko je še v hiši svojega očeta, zaobljubi Jehovu+ oziroma da se zaveže z zaobljubo vzdržnosti
4 in njen oče sliši njeno zaobljubo oziroma njeno zaobljubo vzdržnosti, s katero je zavezala svojo dušo, vendar ji nič ne reče. V tem primeru vse njene zaobljube veljajo, tudi vsaka zaobljuba vzdržnosti,+ s katero je zavezala svojo dušo, velja.
5 Toda če ji oče na dan, ko sliši vse njene zaobljube oziroma njene zaobljube vzdržnosti, s katerimi je zavezala svojo dušo, prepove, da bi jih izpolnila, ne bodo veljale, Jehova pa ji bo odpustil, ker ji je oče prepovedal.+
6 Če pa je poročena in pod zaobljubo+ oziroma pod nepremišljeno obljubo svojih ustnic, s katero je zavezala svojo dušo,
7 in njen mož sliši zanjo, pa ji na dan, ko to sliši, nič ne reče, tedaj njene zaobljube oziroma njene zaobljube vzdržnosti, s katerimi je zavezala svojo dušo, veljajo.+
8 Če pa ji mož na dan, ko za to sliši, to prepove,+ s tem tudi razveljavi njeno zaobljubo, pod katero je bila, oziroma nepremišljeno obljubo njenih ustnic, s katero je zavezala svojo dušo, in Jehova ji bo odpustil.+
9 Vzemimo, da se zaobljubi vdova ali razvezana ženska. V tem primeru velja vse, s čimer je zavezala svojo dušo.
10 Če pa se zaobljubi oziroma zapriseže, s tem da zaveže svojo dušo z zaobljubo vzdržnosti,+ v hiši svojega moža
11 in njen mož to sliši, pa ji nič ne reče in ji ne prepove, tedaj vse njene zaobljube oziroma vse njene zaobljube vzdržnosti, s katerimi je zavezala svojo dušo, veljajo.
12 Če pa mož na dan, ko iz njenih ustnic sliši njene zaobljube oziroma zaobljubo vzdržnosti njene duše, te popolnoma razveljavi, potem ne veljajo.+ Ker jih torej razveljavi njen mož, ji Jehova odpusti.+
13 Mož naj vsako zaobljubo oziroma vsako zaobljubo vzdržnosti, s katero se je zaprisegla, da bi zavezala svojo dušo,+ potrdi ali razveljavi.
14 Če pa je mož dan za dnem glede tega tiho, s tem potrdi vse njene zaobljube oziroma vse njene zaobljube vzdržnosti.+ Potrdi jih torej, ker ji na dan, ko zanje sliši, ne reče ničesar.
15 Toda če jih takrat, ko zanje sliši, povsem razveljavi, odgovarja za njen greh.+
16 To so uredbe, ki jih je Jehova zapovedal Mojzesu za moža in ženo+ ter za očeta in njegovo hčer, ko je ta še mlada in živi v hiši svojega očeta.«+