4. Mojzesova 20:1–29

20  Ves zbor Izraelovih sinov je v prvem mesecu prišel v zinsko pustinjo+ in ljudstvo se je naselilo v Kádešu.+ Tam je umrla Mirjam+ in tam so jo pokopali.  Zbor pa ni imel vode,+ zato so se začeli zbirati proti Mojzesu in Aronu.+  Ljudstvo se je prepiralo+ z Mojzesom in govorilo: »Ko bi le pomrli takrat, ko so pomrli naši bratje pred Jehovom!+  Zakaj sta pripeljala Jehovovo občino v to pustinjo, da tu umremo, mi in naša živina?+  In zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da bi nas pripeljala v ta grozni kraj?+ Tu ni ne žita, ne smokev, ne trte, ne granatnih jabolk,+ ne vode za pitje.«  Tedaj sta Mojzes in Aron šla od občine k vhodu shodnega šotora in padla na kolena ter se priklonila do tal,+ in prikazala se jima je Jehovova slava.+  In Jehova je Mojzesu dejal:  »Vzemi palico,+ nato pa z bratom Aronom skličita zbor ter pred njihovimi očmi recita skali, da naj dá vodo. Stôri, da jim bo iz skale pritekla voda, in daj zboru in njegovi živini piti.«+  Mojzes je torej vzel palico, ki je bila pred Jehovom,+ tako kakor mu je zapovedal. 10  Nato sta Mojzes in Aron pred skalo sklicala občino. Rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki!+ Ali hočete, da vam iz te skale prikličeva vodo?«+ 11  Tedaj je Mojzes dvignil roko in s palico dvakrat udaril po skali. Priteklo je veliko vode, in zbor in njegova živina so pili.+ 12  Kasneje je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: »Ker nista pokazala vere vame in me pred očmi Izraelovih sinov nista posvetila,+ ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo dajem.«+ 13  To so meríbske* vode.+ Izraelovi sinovi so se namreč prepirali z Jehovom, in on se je med njimi izkazal svetega. 14  Nato je Mojzes iz Kádeša poslal sle k edómskemu kralju:+ »Tako pravi tvoj brat Izrael:+ ‚Dobro poznaš vse nadloge, ki so nas doletele.+ 15  Naši očetje so šli dol v Egipt,+ in tako smo v Egiptu prebivali veliko časa.+ Egipčani pa so slabo ravnali z nami in našimi očeti.+ 16  Vpili smo k Jehovu,+ in slišal je naš glas. Poslal je angela+ in nas izpeljal iz Egipta. Tako smo zdaj v Kádešu, v mestu, ki leži na robu tvojega ozemlja. 17  Prosimo te, dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo. Ne bomo šli čez polja ali skozi vinograde in ne bomo pili vode iz vodnjakov. Šli bomo po kraljevi poti.+ Vse dokler bomo hodili skozi tvoje ozemlje, ne bomo zavili ne na desno ne na levo.‘«+ 18  Edóm pa je odvrnil: »Ne hodi skozi mojo deželo, da ti ne pridem nasproti z mečem.« 19  Izraelovi sinovi so mu rekli: »Hodili bomo po cesti. Če pa bomo jaz in moja živina pili tvojo vodo, ti jo bom plačal.+ Nič drugega nočem kakor to, da grem peš skozi.«+ 20  On pa mu je zopet odvrnil: »Ne hodi skozi!«+ Tedaj mu je Edóm+ prišel nasproti z množico ljudi in močno roko. 21  Edóm torej Izraelu ni dovolil, da bi šel skozi njegovo ozemlje.+ Zato se je Izrael obrnil proč od njega.+ 22  Ves zbor Izraelovih sinov se je odpravil iz Kádeša+ in prispel h gori Hor.+ 23  In pri gori Hor, ki leži na meji z edómsko deželo, je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: 24  »Aron bo pridružen svojim praočetom.+ Ne bo namreč stopil v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, ker sta se uprla mojemu ukazu glede meríbskih vod.+ 25  Vzemi Arona in njegovega sina Eleázarja ter ju pelji na goro Hor. 26  Sleci Aronu njegova oblačila+ in vanje obleci njegovega sina Eleázarja.+ Aron pa bo tam umrl in bo pridružen svojim praočetom.«+ 27  Mojzes je torej storil tako, kakor mu je Jehova zapovedal. Pred očmi vsega zbora so se povzpeli na goro Hor. 28  Mojzes je Aronu slekel oblačila in vanje oblekel njegovega sina Eleázarja. Nato je Aron tam na vrhu gore umrl,+ Mojzes in Eleázar pa sta se spustila z gore. 29  Ves zbor je videl, da je Aron umrl, in vsa Izraelova hiša je Arona trideset dni objokovala.+

Opombe

Glej opombo k 2Mz 17:7 pri »Meríba«.