2. Samuelova 6:1–23

6  David pa je spet zbral vse izbrane može v Izraelu,+ in bilo jih je trideset tisoč.  Nato je skupaj z vsem ljudstvom, ki je bilo z njim, krenil v Baalo Judovo,+ da bi od tam prinesel Skrinjo+ pravega Boga, Skrinjo, ki nosi ime+ Jehova nad vojskami,+ ki sedi na kerubih.+  Vendar so Skrinjo pravega Boga naložili na nov voz,+ da bi jo pripeljali iz Abinadábove hiše,+ ki je bila na hribu. Ta novi voz sta vodila Abinadábova sinova Uza in Ahjó.+  Skrinjo pravega Boga so torej peljali iz Abinadábove hiše, ki je bila na hribu, in pred Skrinjo je hodil Ahjó.  David in vsa Izraelova hiša sta praznovala pred Jehovom z igranjem na raznovrstna glasbila iz brinovega lesa, na harfe,+ psalterije,+ tamburine,+ ropotulje in cimbale.+  Ko so prišli do Nahónovega* mlatišča, je Uza+ iztegnil roko proti Skrinji pravega Boga in jo pridržal,+ saj sta govedi skoraj prevrnili voz.  Tedaj se je razvnela Jehovova jeza+ nad Uzom, in pravi Bog ga je za to nespoštljivo dejanje udaril,+ tako da je umrl tam poleg Skrinje pravega Boga.+  David pa se je razjezil, ker je Jehova v jezi izbruhnil nad Uzom. Zato se ta kraj vse do danes imenuje Pêrez Uza.+  Tisti dan se je David ustrašil Jehova+ in rekel: »Kako naj Jehovova skrinja pride do mene?«+ 10  In David ni hotel Jehovove skrinje preseliti k sebi, v Davidovo mesto.+ Dal jo je nesti v hišo Gáčana Obéd Édoma.+ 11  Tako je Jehovova skrinja ostala v hiši Gáčana Obéd Édoma tri mesece, in Jehova je blagoslovil+ Obéd Édoma in vso njegovo hišo.+ 12  Naposled so kralju Davidu sporočili: »Jehova je zaradi Skrinje pravega Boga blagoslovil Obéd Édomovo hišo in vse, kar ima.« Tedaj je David šel in z velikim veseljem prinesel Skrinjo pravega Boga iz Obéd Édomove hiše v Davidovo mesto.+ 13  Takoj ko so nosilci+ Jehovove skrinje naredili šest korakov, je žrtvoval bika in pitano tele.+ 14  In David je na vso moč plesal pred Jehovom. Opasan pa je bil s platnenim efódom*.+ 15  Tako sta David in vsa Izraelova hiša prenesla Jehovovo skrinjo+ ob radostnem vzklikanju+ in zvokih roga.+ 16  Ko pa je Jehovova skrinja prišla v Davidovo mesto, je Savlova hči Mihála+ gledala skozi okno. Videla je kralja Davida, da poskakuje in pleše pred Jehovom, in ga je zaničevala+ v svojem srcu.+ 17  Prinesli so torej Jehovovo skrinjo in jo postavili na njeno mesto v šotoru, ki ga je David dal postaviti zanjo.+ Nato je David daroval žgalne+ in mirovne žrtve+ pred Jehovom. 18  Ko je končal darovanje žgalnih in mirovnih žrtev, je blagoslovil+ ljudstvo v imenu Jehova+ nad vojskami. 19  Zatem je vsemu ljudstvu, vsej Izraelovi množici, moškim in ženskam, razdelil+ vsakemu po en kruhek venčaste oblike, dateljnov kolač in rozinov kolač.+ Potem pa je vse ljudstvo odšlo vsak na svoj dom. 20  Ko se je David vrnil, da bi blagoslovil svojo hišo,+ mu je prišla naproti Savlova hči Mihála+ in rekla: »Kako se je danes poveličal Izraelov kralj,+ ko se je razgaljal pred očmi suženj svojih služabnikov, kakor se razgaljajo praznoglavci.«+ 21  Tedaj je David rekel Miháli: »To sem storil pred Jehovom, ki me je izbral namesto tvojega očeta in vse njegove hiše, da me je postavil+ za voditelja Jehovovemu ljudstvu Izraelu. Praznoval bom in se veselil pred Jehovom.+ 22  Še bolj se bom ponižal, kakor sem se,+ in bom majhen v svojih očeh. V očeh suženj, ki si jih omenila, pa se bom poveličal.«+ 23  Savlova hči Mihála+ pa je bila brez otrok vse do smrti.

Opombe

V 1Kn 13:9 »Kidónovega«.
Glej opombo k 2Mz 25:7.