2. Samuelova 3:1–39
3 Vojna med Savlovo in Davidovo hišo je dolgo trajala.+ David je postajal vse močnejši,+ Savlova hiša pa je vedno bolj slabela.+
2 Davidu so se v Hebrónu rodili sinovi.+ Njegov prvorojenec je bil Amnón,+ ki mu ga je rodila Ahinóam+ iz Jezreéla.
3 Drugi je bil Kiláb*,+ ki mu ga je rodila Abigájila,+ žena Karmélčana Nabála, tretji Absalom,+ sin Maáhe, hčere gešuréjskega kralja Talmája,+
4 četrti Adoníja,+ sin Hagíte,+ peti Šefatjá,+ sin Abitále,
5 in šesti Jitreám,+ ki ga je Davidu rodila njegova žena Égla. Ti so se Davidu rodili v Hebrónu.
6 Medtem ko se je bil boj med Savlovo in Davidovo hišo, je Abnêr+ še kar utrjeval svoj položaj v Savlovi hiši.
7 Savel pa je imel stransko ženo* po imenu Ricpa,+ ki je bila Ajájeva hči.+ Nekega dne je Iš Bóšet+ rekel Abnêrju: »Zakaj si spal s stransko ženo+ mojega očeta?«
8 Abnêr se je zelo razjezil+ zaradi Iš Bóšetovih besed in je rekel: »Sem mar ničvreden judovski pes?+ Danes izkazujem srčno dobrotljivost* hiši tvojega očeta Savla, njegovim bratom in zaupnim prijateljem in tudi tebe nisem prepustil Davidovim rokam, ti pa me vseeno kličeš na odgovor za zablodo, povezano z žensko.
9 Naj Bog stori Abnêrju to in to in naj temu še doda,+ če ne bom storil Davidu tako, kakor mu je prisegel Jehova,+
10 namreč da bo odvzel kraljestvo Savlovi hiši in utrdil Davidov prestol nad Izraelom in nad Judom od Dana do Beeršébe.«+
11 In ni mogel Abnêrju odgovoriti niti besede, ker se ga je bal.+
12 Abnêr je takoj poslal sle k Davidu s sporočilom: »Čigava je dežela? Skleni z menoj zavezo, in glej, moja roka bo s teboj in k tebi bom obrnil ves Izrael.«+
13 David je odgovoril: »Dobro. Sklenil bom zavezo s teboj. Samo eno stvar zahtevam od tebe: ne prihajaj predme,+ če ne boš s seboj pripeljal Savlove hčere Mihále,+ ko boš prišel k meni.«
14 Poleg tega je David poslal sle k Savlovemu sinu Iš Bóšetu+ s sporočilom: »Vrni mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo pridobil s sto filistejskimi sprednjimi kožicami*!«+
15 Iš Bóšet je torej poslal ponjo in jo vzel njenemu možu, Lájiševemu sinu Paltiélu*.+
16 Toda njen mož je šel z njo in jokal, spremljal jo je vse do Bahuríma.+ Tedaj mu je Abnêr rekel: »Vrni se!« In se je vrnil.
17 Medtem pa je Abnêr Izraelovim starešinam sporočil: »Že dolgo+ si želite Davida za svojega kralja.
18 In zdaj ukrepajte! Jehova je namreč Davidu rekel: ‚Po roki svojega služabnika Davida+ bom svoje ljudstvo Izraela rešil iz rok Filistejcev in iz rok vseh njegovih sovražnikov.‘«
19 Nato je Abnêr govoril še z Benjaminovci,+ zatem pa je šel in Davidu v Hebrónu povedal vse, kar si je želel Izrael in vsa Benjaminova hiša.
20 Ko je Abnêr skupaj z dvajsetimi možmi prišel v Hebrón k Davidu, je ta zanj in za njegove može pripravil pojedino.+
21 Tedaj je Abnêr Davidu rekel: »Dovoli mi, da grem in zberem vsega Izraela k svojemu gospodu kralju, da bi sklenil s teboj zavezo. In zakraljeval boš nad vsem, po čemer hrepeni tvoja duša.«+ Nato je David Abnêrja odpustil, da je v miru odšel.+
22 In glej, Davidovi služabniki in Joáb so se vračali z vojaškega pohoda in s seboj nosili obilen plen.+ Abnêrja pa ni bilo več v Hebrónu pri Davidu, saj ga je ta odpustil, da je v miru odšel.
23 Ko se je torej Joáb+ z vso vojsko, ki je bila z njim, vrnil, so mu sporočili: »H kralju je prišel Abnêr,+ Nêrov sin,+ in kralj ga je odpustil, da je v miru odšel.«
24 Tedaj je Joáb šel h kralju in mu rekel: »Kaj si storil?+ Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj si mu pustil oditi?
25 Dobro poznaš Nêrovega sina Abnêrja. Prišel je zato, da bi te prevaral in izvedel, kdaj odhajaš in kdaj prihajaš, da bi izvedel vse o tem, kar počneš.«+
26 Nato je Joáb odšel od Davida in poslal sle za Abnêrjem, in pripeljali so ga nazaj+ od vodnega zbiralnika Síra. Toda David ni nič vedel o tem.
27 Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón,+ ga je Joáb odvedel stran, pod obokan vhod v mesto, da bi z njim na samem govoril.+ Vendar ga je tam zabodel v trebuh,+ tako da je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla.+
28 Ko je David izvedel za to, je rekel: »V Jehovovih očeh jaz in moje kraljestvo vekomaj ne bova kriva za kri+ Nêrovega sina Abnêrja.
29 Krivda naj se zvrne Joábu na glavo+ in na vso hišo njegovega očeta. Naj v Joábovi hiši+ ne zmanjka moških z bolezenskim izcedkom,+ gobavcev,+ moških, ki vrtijo vreteno,+ tistih, ki padajo pod mečem, ali tistih, ki nimajo kruha.«+
30 Joáb in njegov brat Abišáj+ sta torej ubila Abnêrja,+ ker je ta ubil njunega brata Asaéla v boju pri Gibeónu.+
31 Tedaj je David rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Raztrgajte si oblačila,+ nadenite si raševino+ in žalujte za Abnêrjem!« Tudi kralj David je šel za nosili.
32 In pokopali so Abnêrja v Hebrónu. Kralj je pri Abnêrjevem grobu glasno jokal in tudi vse ljudstvo je jokalo.+
33 Tedaj je kralj za Abnêrjem zapel žalostinko:»Mar je moral Abnêr umreti kakor nespameten+ človek?
34 Tvoje roke niso bile zvezane,+tvoje noge niso bile v bakrenih okovih.+Padel si, kakor tisti, ki pade pred sinovi nepravičnosti.«+Tedaj je vse ljudstvo spet začelo jokati+ za njim.
35 Zatem je vse ljudstvo še isti dan prišlo, da bi dalo Davidu kruha+ v tolažbo, toda David je prisegel: »Naj mi Bog stori to in to+ in naj temu še doda, če bom pred sončnim zahodom+ zaužil kruh ali kaj drugega!«
36 Vse ljudstvo je videlo, kaj se je zgodilo, in se je strinjalo s tem, kar je storil kralj. Ljudstvo se je s tem strinjalo, kakor se je sploh z vsem, kar je kralj storil.+
37 Tisti dan sta vse ljudstvo in ves Izrael spoznala, da Nêrovega sina Abnêrja ni dal ubiti kralj.+
38 Kralj je svojim služabnikom še rekel: »Mar ne veste, da je danes v Izraelu padel knez in velik človek?+
39 Toda jaz sem danes slaboten, čeprav sem maziljen+ za kralja, in ta moža, Zerújina sinova,+ sta prekruta zame.+ Naj Jehova povrne tistemu, ki dela húdo, po njegovi hudobnosti.«+
Opombe
^ Gre za kožico na moškem spolnem udu.
