2. Samuelova 21:1–22
21 V Davidovih dneh pa je tri leta zapored vladala lakota.+ David je vprašal za nasvet Jehova, in Jehova je odgovoril: »Na Savlu in njegovi hiši leži krivda za prelito kri, ker je usmrtil Gibeónce.«+
2 Tako je kralj poklical Gibeónce+ in z njimi govoril. (Gibeónci pa niso bili izmed Izraelovih sinov, temveč so pripadali preostalim izmed Amoréjcev.+ Izraelovi sinovi so se jim sicer s prisego zavezali,+ toda Savel jih je v svoji zagrizeni vnemi+ za Izraelove in Judove sinove hotel pobiti.)+
3 David je torej Gibeónce vprašal: »Kaj naj storim za vas in s čim lahko opravim poravnavo,+ da boste blagoslovili Jehovovo dediščino?«+
4 Gibeónci so mu odgovorili: »Od Savla in njegove hiše ne zahtevamo srebra ali zlata,+ niti nimamo pravice koga usmrtiti v Izraelu.« Tedaj jim je dejal: »Kar koli boste rekli, to bom storil za vas.«
5 Kralju so torej odvrnili: »Od moža, ki nas je uničil,+ ki nas je nameraval+ iztrebiti, tako da nas ne bi bilo več na nobenem Izraelovem področju,
6 nam izročite sedem sinov,+ da obesimo+ njihova trupla pred Jehovom v Savlovi Gíbei,+ v mestu Jehovovega izbranca.«+ In kralj jim je odvrnil: »Izročil vam jih bom.«
7 Toda kralj se je usmilil Mefibóšeta,+ sina Savlovega sina Jonatana. David je to storil zaradi prisege,+ ki sta si jo v Jehovovem imenu izrekla on in Savlov sin Jonatan.
8 Zato je kralj vzel sinova Ajájeve hčere Ricpe,+ ki ju je rodila Savlu, Armoníja in Mefibóšeta, ter pet sinov Savlove hčere Mihále*,+ ki jih je rodila Adriélu,+ sinu Mehólčana Barzilája,
9 in jih izročil v roke Gibeóncem. Ti so njihova trupla obesili na gori pred Jehovom.+ Vseh sedem je torej hkrati umrlo. Usmrtili so jih v prvih dneh žetve, ko se je začela ječmenova žetev.+
10 Ajájeva hči Ricpa+ pa je vzela raševino,+ si jo razgrnila na skalo in ostala tam od začetka žetve pa vse do takrat, ko je začelo deževati z neba.+ In ni pustila, da bi se podnevi spustile nanje ptice+ neba, ne da bi se jim ponoči približale poljske zveri.+
11 Davidu so sporočili,+ kaj je storila Savlova stranska žena*, Ajájeva hči Ricpa.
12 Zato je šel v Jabéš Gileád+ in od tamkajšnjih prebivalcev vzel Savlove kosti+ in kosti njegovega sina Jonatana, ki so jih ti skrivaj odnesli s trga v Bet Šeánu,+ kjer so ju bili Filistejci obesili+ na dan, ko so ubili Savla v Gilbói.+
13 In prinesel je od tam Savlove kosti in kosti njegovega sina Jonatana. Zbrali so tudi kosti tistih mož, ki so jih obesili.+
14 Kosti Savla in njegovega sina Jonatana so pokopali v grobu njegovega očeta Kiša+ v Zéli+ v Benjaminovi deželi in tako storili vse, kar je kralj zapovedal. Po vsem tem je Bog uslišal njihove prošnje za deželo.+
15 Filistejci+ pa so spet začeli vojno z Izraelom. Zato je David s svojimi služabniki krenil v boj s Filistejci. Tedaj se je David utrudil.
16 Jišbí Benób, iz rodu Rafájevcev,+ čigar bakrena sulična+ konica je tehtala tristo šeklov in ki je imel pripasan nov meč, je hotel Davida ubiti.
17 Toda Davidu je prihitel na pomoč+ Zerújin sin Abišáj+ ter udaril Filistejca in ga usmrtil. Takrat so Davidu njegovi možje prisegli: »Ne boš več šel z nami v boj,+ da ne ugasneš+ Izraelove svetilke!«+
18 Potem je spet izbruhnila vojna s Filistejci v Gobu*. Takrat je Hušán+ Sibeháj+ ubil Safa, ki je bil iz rodu Rafájevcev.+
19 Ko je naslednjič izbruhnila vojna s Filistejci v Gobu, je Elhanán,+ sin Betlehemčana Jaaré Orgíma, ubil Gáčana Goljata, čigar držaj sulice je bil tolikšen kot tkalsko vratilo.+
20 Ko je spet izbruhnila vojna, in sicer v Gatu,+ je bil tam neobičajno velik moški, ki je imel na vsaki roki in na vsaki nogi po šest prstov, skupaj štiriindvajset. Tudi on je bil iz rodu Rafájevcev.+
21 Zasmehoval+ je Izraela, in nazadnje ga je Jonatan,+ sin Davidovega brata Šimíja*,+ ubil.
22 Ti štirje so bili iz rodu Rafájevcev v Gatu,+ in umrli so po Davidovi roki in roki njegovih služabnikov.+
