2. Samuelova 18:1–33
18 Zatem je David preštel ljudstvo, ki je bilo z njim, in mu postavil načelnike nad tisoč in načelnike nad sto.+
2 Nato je tretjino+ dal pod Joábovo+ poveljstvo, tretjino pod poveljstvo Zerújinega sina Abišája,+ Joábovega brata,+ in tretjino pod poveljstvo Gáčana Itája.+ Kralj je rekel ljudstvu: »Tudi jaz bom šel z vami.«
3 Ljudstvo pa je reklo: »Ne hodi!+ Če bi namreč mi morali bežati, jim to ne bi bilo nič mar.+ Tudi če bi polovica nas umrla, jim to ne bi bilo nič mar. Ti sam si namreč vreden toliko kot nas deset tisoč.+ Zato bi nam bil v večjo pomoč+ v mestu.«
4 Kralj jim je rekel: »Storil bom tako, kakor mislite, da je dobro.«+ Postavil se je k mestnim vratom,+ vse ljudstvo pa je odhajalo po sto in po tisoč.+
5 Nato je kralj še zapovedal Joábu, Abišáju in Itáju: »Blago+ ravnajte z mladeničem Absalomom meni na ljubo.« In vse ljudstvo je slišalo, ko je kralj vsem načelnikom zapovedal to glede Absaloma.
6 Tako je ljudstvo odšlo na polje Izraelu nasproti, in boj se je začel v éfraimskem gozdu.+
7 Nazadnje so Davidovi služabniki porazili+ izraelsko ljudstvo.+ Tisti dan je bilo pobitih veliko ljudi, dvajset tisoč mož.
8 Boj se je razširil po površju vse dežele, in gozd je tisti dan požrl več ljudi kakor meč.
9 Nazadnje se je Absalom znašel pred Davidovimi služabniki. Ko je mula, na kateri je jezdil, prišla pod prepleteno vejevje mogočnega drevesa, je z glavo obtičal na drevesu. Mula, na kateri je jezdil, je šla naprej, in tako je obvisel med nebom in zemljo.+
10 Neki moški je to videl in povedal Joábu:+ »Glej, videl sem Absaloma, da visi na velikem drevesu!«
11 Tedaj je Joáb moškemu, ki mu je to povedal, rekel: »Zakaj ga nisi pobil na tla, če si ga videl? Tedaj bi ti moral dati deset šeklov srebra in pas.«+
12 Toda moški je Joábu odvrnil: »Četudi bi mi na roke odtehtal tisoč šeklov srebra, ne bi iztegnil roke zoper kraljevega sina. Slišali smo namreč, kako je kralj tebi, Abišáju in Itáju zapovedal: ‚Vsi pazite na mladeniča Absaloma.‘+
13 Če pa bi ravnal nezvesto do kralja* in ubil njegovega sina, to kralju ne bi ostalo skrito,+ ti pa bi se umaknil.«
14 Tedaj je Joáb rekel: »Ne bom več zapravljal časa s teboj!« Nato je vzel v roke tri puščice in jih zasadil+ Absalomu v srce, ko je bil še živ ujet med vejami+ velikega drevesa.
15 Potem je prišlo še deset služabnikov, ki so Joábu nosili orožje. Obstopili so Absaloma in ga dokončno usmrtili.+
16 Tedaj je Joáb zatrobil na rog,+ da bi ljudstvo nehalo zasledovati Izraela in se vrnilo. Joáb je torej ustavil ljudstvo.
17 Nazadnje so vzeli Absaloma, ga vrgli v veliko jamo v gozdu in nasuli nanj velikanski kup kamenja.+ Ves Izrael pa je zbežal, vsak na svoj dom.
18 Absalom si je že v času življenja postavil spominski steber+ v Králjevi nižini.+ Rekel je namreč: »Nimam sina, da bi ohranil spomin na moje ime.«+ Steber je poimenoval s svojim imenom,+ tako da se ta vse do danes imenuje Absalomov spomenik.
19 Zadókov sin Ahimáaz+ pa je rekel: »Dovoli mi, prosim, da stečem in sporočim novice kralju, kajti Jehova mu je izvršil pravico in ga rešil iz rok njegovih sovražnikov.«+
20 Toda Joáb mu je rekel: »Danes ne sporočaj nobenih novic! Povedal jih boš kak drug dan. Ampak danes nikar nič ne sporočaj, saj je umrl kraljev sin!«+
21 Tedaj je Joáb rekel Kušíjevcu:+ »Pojdi in povej kralju, kaj si videl!« Kušíjevec se je priklonil Joábu in stekel.
22 Zadókov sin Ahimáaz pa je še enkrat rekel Joábu: »Naj se zgodi kar koli, daj, prosim, dovoli tudi meni, da stečem za Kušíjevcem!« Toda Joáb je rekel: »Zakaj bi tekel tudi ti, moj sin, ko pa nimaš česa sporočiti?«
23 On pa je še rekel: »Dovoli mi, prosim, da stečem, pa naj se zgodi kar koli!« Tedaj mu je rekel: »Steci!« Ahimáaz je torej stekel po poti skozi Jordansko pokrajino+ in nazadnje prehitel Kušíjevca.
24 David je ravno sedel med dvojnimi mestnimi vrati.+ Stražar+ je medtem šel na streho, ki je nad vrati obzidja. Ko je povzdignil oči, je zagledal nekoga, ki je tekel sam.
25 Stražar je zaklical in povedal kralju, kralj pa je rekel: »Če je sam, ima novico.« Človek pa se je vse bolj približeval.
26 Tedaj je stražar zagledal še enega, ki je tekel, in zaklical vratarju: »Glej, še eden teče sam!« Kralj pa je odvrnil: »Tudi ta prinaša novico.«
27 Stražar je še rekel: »Vidim, da prvi teče kakor+ Zadókov sin Ahimáaz.«+ In kralj je odvrnil: »To je dober mož+ in gotovo prinaša dobro novico.«+
28 Nazadnje je Ahimáaz zaklical in rekel kralju: »Vse je dobro!« Pokleknil je pred kraljem, se priklonil do tal in nadaljeval: »Naj bo slavljen+ tvoj Bog Jehova, ki je mojemu gospodu kralju izročil+ može, ki so se mu uprli!«
29 Vendar je kralj vprašal: »Ali je vse v redu z mladeničem Absalomom?« Ahimáaz je odgovoril: »Ko je Joáb odpošiljal kraljevega služabnika in mene, tvojega služabnika, je bilo slišati velik hrup, toda ne vem, kaj je bilo.«+
30 Nato je kralj rekel: »Stopi vstran in se postavi sem!« Stopil je torej vstran in mirno obstal.
31 Tedaj je vstopil Kušíjevec+ in spregovoril: »Naj moj gospod kralj sliši novico, kajti Jehova ti je danes izvršil pravico in te rešil iz rok vseh tistih, ki so se dvignili zoper tebe.«+
32 Toda kralj je Kušíjevca vprašal: »Ali je vse v redu z mladeničem Absalomom?« Kušíjevec je odgovoril: »Naj vsi sovražniki mojega gospoda kralja in vsi, ki se v zlobi vzdigujejo zoper tebe, končajo kakor ta mladenič!«+
33 Nato se je kralj ves pretresen povzpel v strešno sobo+ nad vrati in jokal. Gredoč je govoril: »Moj sin Absalom, moj sin, moj sin+ Absalom! O, da bi bil jaz umrl namesto tebe, Absalom, moj sin, moj sin!«+
Opombe
^ Dobesedno »do njegove duše«.
