2. Samuelova 17:1–29
17 Potem je Ahitófel Absalomu rekel: »Dovoli mi, prosim, da izberem dvanajst tisoč mož in grem še nocoj zasledovat Davida.+
2 Tako bom prišel nadenj, ko bo utrujen in onemoglih rok,+ in ga bom prestrašil. Vse ljudstvo, ki je z njim, se bo razbežalo, in tedaj bom kralja ubil.+
3 Dovoli mi, da privedem vse ljudstvo nazaj k tebi. Toda vrnitev vseh je odvisna od moža, ki ga iščeš. Tedaj bo vse ljudstvo zaživelo v miru.«
4 Beseda je bila všeč Absalomu+ in vsem Izraelovim starešinam.
5 Vseeno pa je Absalom rekel: »Pokličite, prosim, tudi Arkéjca Hušája,+ da slišimo, kaj nam bo on povedal!«
6 Tako je Hušáj prišel k Absalomu in Absalom mu je rekel: »Takole je svetoval Ahitófel. Ali naj ravnamo po njegovi besedi? Če ne, spregovori ti!«
7 Tedaj je Hušáj Absalomu rekel: »Ahitófelov nasvet tokrat ni dober!«+
8 Hušáj je še nadaljeval: »Sam dobro veš, da so tvoj oče in njegovi možje junaki+ in da so razjarjeni kakor medvedka, ki je na polju izgubila svoje mladiče.+ Poleg tega je tvoj oče bojevnik+ in ne bo prenočeval z ljudstvom.
9 Glej, skriva se+ v eni od jam ali kje drugje. In če bo prvi napadel tvoje može, bo tisti, ki bo to slišal, takoj sporočil: ‚Ljudstvo, ki se je pridružilo Absalomu, je poraženo!‘
10 Tedaj bo celo hrabrim možem, ki imajo levje srce,+ upadel pogum.+ Ves Izrael namreč ve, da je tvoj oče mogočen bojevnik+ in da so takšni tudi hrabri možje, ki so z njim.+
11 Jaz bi svetoval takole: Pri tebi naj se zbere ves Izrael, od Dana do Beeršébe,+ ki ga je silno veliko kakor peska ob morju,+ in tudi ti sam pojdi v boj.+
12 Napadimo ga tam, kjer vemo, da je,+ planimo nadenj, kakor rosa+ pade na zemljo. Pri življenju ne bomo pustili niti njega niti nikogar, ki je z njim.
13 Če pa bi se umaknil v kako mesto, pojdimo tja z vsem Izraelom in uničimo to mesto ter ga z vrvmi povlecimo v reko*. V njem ne bo ostal niti kamenček.«+
14 Tedaj so Absalom in vsi Izraelci rekli: »Nasvet Arkéjca Hušája je boljši+ od Ahitófelovega!« Jehova je namreč zapovedal,+ naj se izpodbije Ahitófelov nasvet,+ čeprav je bil dober.+ Jehova je to storil zato, da bi privedel nesrečo+ nad Absaloma.
15 Potem je Hušáj rekel duhovnikoma Zadóku+ in Abjatárju: »Tako in tako je Ahitófel svetoval Absalomu in Izraelovim starešinam, tako in tako pa sem svetoval jaz.
16 In zdaj čim prej sporočita Davidu:+ ‚Ne prenočuj nocoj na sušnih ravnicah v pustinji, ampak prečkaj reko,+ da kralja in vsega ljudstva, ki je z njim, ne bodo pogoltnili.‘«+
17 Neka dekla je to sporočila Jonatanu+ in Ahimáazu,+ ki sta stala pri En Rógelu.+ Nato sta odšla, da bi to sporočila kralju Davidu. Nista namreč smela vstopiti v mesto, da ju ne bi opazili.
18 Kljub temu ju je videl neki mladenič in to povedal Absalomu. Zato sta hitro odšla in stopila v hišo nekega človeka v Bahurímu.+ Ta je imel na svojem dvorišču vodnjak in spustila sta se vanj.
19 Njegova žena je nato vzela pregrinjalo, ga razgrnila čez vodnjakovo odprtino in nasula nanj stolčeno zrnje,+ tako da ni mogel nihče ničesar opaziti.
20 K ženi v hišo pa so prišli Absalomovi služabniki in vprašali: »Kje sta Ahimáaz in Jonatan?« Žena jim je odgovorila: »Odšla sta proti reki.«+ Iskali so naprej, vendar ju niso našli,+ zato so se vrnili v Jeruzalem.
21 Ko so odšli, sta splezala iz vodnjaka ter se odpravila naprej h kralju Davidu. Davidu sta rekla: »Vstanite in hitro prečkajte reko! Tako in tako je namreč Ahitófel svetoval+ proti vam.«
22 David je nemudoma vstal, pa tudi vse ljudstvo, ki je bilo z njim, in prečkal Jordan. Ob jutranjem svitu so bili že vsi na drugi strani Jordana.+
23 Ko je Ahitófel videl, da niso upoštevali njegovega nasveta,+ je osedlal osla in se odpravil domov v svoje mesto.+ V svoji hiši je postoril, kar je bilo treba,+ nato pa se obesil.+ Tako je umrl,+ in pokopali+ so ga v grobu njegovih praočetov.
24 Tako je David prišel v Mahanájim,+ medtem ko je Absalom z vsemi Izraelci, ki so bili z njim, prečkal Jordan.
25 Absalom je nad vojsko namesto Joába+ postavil Amasája.+ Amasá je bil sin Izraelca Jitrája,+ ki je spal* z Naháševo hčerjo Abigájilo,+ sestro Joábove matere Zerúje.
26 Izraelci in Absalom so se utaborili v gileádski deželi.+
27 Takoj ko je David prišel v Mahanájim, so Nahášev sin Šobí iz Rábe+ Amónovih sinov,+ Amiélov sin Mahír+ iz Lo Dabárja in Gileádec Barziláj+ iz Roglíma+
28 prinesli postelj, skled, lončenih posod, pšenice, ječmena, moke,+ praženega zrnja,+ boba,+ leče,+ praženih semen,
29 medu,+ masla,+ ovc in kravjega sira. To so prinesli Davidu in ljudstvu, ki je bilo z njim, za jed.+ Rekli so namreč: »Ljudje so v pustinji lačni, utrujeni in žejni.«+
