2. Samuelova 16:1–23
16 Ko je bil David že malo naprej od vrha,+ mu je naproti prišel Mefibóšetov+ služabnik Zibá+ z osedlanima osloma,+ ki sta nosila dvesto hlebcev kruha,+ sto rozinovih kolačev,+ sto kolačev iz poletnega sadja*+ in velik vrč vina.+
2 Kralj je Zibája vprašal: »Zakaj si vse to prinesel?«+ Zibá je odgovoril: »Osla naj bosta za ježo kraljevi družini, kruh in kolači iz poletnega sadja naj bodo za jed mladeničem,+ vino pa za pijačo utrujenim+ v pustinji.«+
3 Kralj ga je še vprašal: »Kje pa je sin tvojega gospodarja?«+ Zibá je kralju odgovoril: »Ostal je v Jeruzalemu. Rekel je namreč: ‚Danes mi bo Izraelova hiša vrnila kraljestvo mojega očeta.‘«+
4 Tedaj je kralj rekel Zibáju: »Glej, vse, kar ima Mefibóšet,+ naj bo tvoje.« Zibá pa je odvrnil: »Klanjam se.+ Bodi mi še naprej naklonjen, moj gospod kralj!«
5 Ko je kralj David prispel do Bahuríma,+ je od tam prihajal neki človek iz rodbine Savlove hiše po imenu Šimí,+ Gerájev sin, in med hojo preklinjal.+
6 Začel je metati kamenje na kralja Davida in na vse njegove služabnike. Kralj pa je imel na svoji desni in na levi vse ljudstvo in vse junake.
7 Šimí je takole preklinjal: »Izgini, izgini, ti krvoločnež+ in ničvrednež!+
8 Jehova ti vrača za vso prelito kri v Savlovi hiši, v hiši človeka, namesto katerega si se postavil za kralja! Jehova izroča kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, zaradi tvoje krvoločnosti te je zadela ta nesreča!«+
9 Tedaj je Zerújin sin Abišáj+ rekel kralju: »Ali naj ta mrtvi pes+ preklinja mojega gospoda kralja?+ Prosim, pusti me mimo, da mu odsekam glavo!«+
10 Kralj pa je odvrnil: »Kaj ima to opraviti z vama,+ Zerújina sinova?+ Naj preklinja,+ saj mu je Jehova rekel:+ ‚Prekolni Davida!‘ Kdo torej sme vprašati: ‚Zakaj to delaš?‘«+
11 David je Abišáju in vsem svojim služabnikom še rekel: »Glejte, moj sin, ki je prišel iz mene, mi streže po življenju*,+ kaj naj potem pričakujem od Benjaminovca!+ Pustite ga, naj preklinja, saj mu je Jehova tako rekel!
12 Morda bo Jehova videl+ s svojimi očmi in morda mi bo Jehova Šimíjevo današnje prekletstvo spremenil v dobro.«+
13 Nato je David s svojimi možmi šel naprej po poti, Šimí pa je hodil po pobočju gore poleg njega in ga preklinjal.+ Hodil je torej poleg njega, lučal nanj kamenje in metal veliko prahu.+
14 Naposled so kralj in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, utrujeni prispeli na cilj in se tam odpočili.+
15 Absalom in vse izraelsko ljudstvo pa so prišli v Jeruzalem.+ Z njim je bil tudi Ahitófel.+
16 K Absalomu je prišel Davidov prijatelj+ Arkéjec+ Hušáj.+ Absalomu je rekel: »Živel kralj!+ Živel kralj!«
17 Tedaj je Absalom rekel Hušáju: »Ali tako izkazuješ srčno dobrotljivost* svojemu prijatelju? Zakaj nisi šel s svojim prijateljem?«+
18 Hušáj je Absalomu odgovoril: »Nisem šel z njim, ker pripadam tistemu, ki ga je izbral Jehova, pa tudi to ljudstvo in vsi Izraelci, in z njim bom ostal.
19 Še enkrat bom povedal: Komu naj služim, če ne njegovemu sinu? Kakor sem služil tvojemu očetu, tako bom služil tebi.«+
20 Čez čas je Absalom rekel Ahitófelu: »Svetujte nam.+ Kaj naj storimo?«
21 In Ahitófel je Absalomu dejal: »Pojdi k stranskim ženam* svojega očeta,+ ki jih je pustil, da skrbijo za hišo,+ in spi z njimi. Ves Izrael bo izvedel, da si se zameril+ svojemu očetu,+ in vsi, ki so s teboj, se bodo opogumili.«+
22 Tako so Absalomu na strehi+ razpeli šotor. In Absalom je spal s stranskimi ženami svojega očeta+ pred očmi vsega Izraela.+
23 Ahitófelov nasvet pa je v tistih dneh veljal za besedo pravega Boga. Tako sta na vsak Ahitófelov+ nasvet+ gledala tudi David in Absalom.