2. Samuelova 15:1–37
15 Po vsem tem si je Absalom dal izdelati voz in si priskrbel konje ter petdeset mož, da so tekli pred njim.+
2 Absalom je zgodaj vstajal+ in se postavil ob poti, ki je vodila k mestnim vratom.+ Vsakogar, ki je imel pravdo in je prišel h kralju po razsodbo,+ je poklical in ga vprašal: »Iz katerega mesta prihajaš?« Ta pa je odvrnil: »Tvoj služabnik je iz enega izmed Izraelovih rodov.«
3 Nato mu je Absalom rekel: »Glej, v tej zadevi imaš prav, toda kralj ti ne bo priskrbel nikogar, da bi ti prisluhnil.«+
4 Rekel mu je še: »Ko bi le bil postavljen za sodnika v deželi,+ da bi lahko k meni prišel vsakdo, ki ima pravdo ali potrebuje razsodbo! Gotovo bi mu izvršil pravico.«+
5 Ko se mu je kdo približal, da bi se mu priklonil, je iztegnil roko, ga pridržal+ in poljubil.
6 Tako je Absalom delal z vsemi Izraelci, ki so prihajali h kralju po razsodbo. Absalom je kradel srca Izraelcev.+
7 Ko je minilo štirideset let*, je Absalom rekel kralju: »Dovoli mi, prosim, da grem v Hebrón+ in izpolnim zaobljubo, ki sem jo slovesno dal Jehovu.+
8 Tvoj služabnik se je namreč slovesno zaobljubil,+ ko je bival v Gešúrju+ v Siriji: ‚Če me bo Jehova pripeljal nazaj v Jeruzalem, bom daroval žrtev Jehovu.‘«+
9 Kralj mu je rekel: »Pojdi v miru.«+ Vstal je torej in se odpravil v Hebrón.
10 Absalom je poslal oglednike+ po vseh Izraelovih rodovih in naročil: »Ko boste zaslišali zvok roga, recite: ‚Absalom je zakraljeval+ v Hebrónu!‘«+
11 Z Absalomom pa se je iz Jeruzalema odpravilo dvesto poklicanih mož. Ti so šli, ne da bi kaj posumili+ ali kar koli vedeli.
12 Poleg tega je Absalom, ko je daroval žrtve, poslal po Davidovega svetovalca+ Gílčana Ahitófela,+ da bi prišel iz svojega mesta Gíla.+ Zarota+ je postajala vse močnejša in vse več+ ljudi se je pridruževalo Absalomu.
13 Čez čas je k Davidu prišel sel in sporočil: »Srce+ Izraelcev se je obrnilo k Absalomu.«
14 Tedaj je David vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim v Jeruzalemu, rekel: »Vstanite in zbežimo,+ sicer se ne bomo rešili pred Absalomom! Pohitite, da se ne bo on podvizal in nas dohitel ter nam prizadejal húdo in udaril mesto z ostrino meča!«+
15 Služabniki pa so kralju odvrnili: »Tvoji služabniki bodo storili vse, kar želi naš gospod kralj.«+
16 Kralj se je torej odpravil z vso svojo družino,+ deset stranskih žen*+ pa je pustil, da so skrbele za hišo.
17 Tako je odšel kralj in vse ljudstvo z njim in ustavili so se pri Bet Merháku*.
18 Vsi njegovi služabniki so šli mimo njega in prečkali dolino* Kidróna. Vsi Keretéjci, Péletovci+ in Gáčani,+ šeststo mož, ki so šli z njim* iz Gata,+ so šli mimo kraljevega obličja in prečkali dolino.
19 Tedaj je kralj rekel Gáčanu Itáju:+ »Zakaj greš tudi ti z nami? Vrni se+ in ostani pri kralju, saj si tujec in že sam ubežnik iz svoje dežele.
20 Včeraj si prišel in danes naj te vzamem, da boš taval+ z nami, da boš šel z menoj, kadar koli bom šel na pot in kamor koli bom šel? Vrni se in vzemi s seboj svoje brate, in naj ti Jehova izkaže srčno dobrotljivost+ in zvestobo!«+
21 Toda Itáj je kralju odgovoril: »Kakor res živi Jehova in kakor res živi moj gospod kralj,+ kjer bo moj gospod kralj, tam bo tudi tvoj služabnik, za smrt ali za življenje!«+
22 Tedaj je David rekel Itáju:+ »Prav, pa pojdi čez.« Tako je Gáčan Itáj prečkal dolino skupaj z vsemi svojimi možmi in otroki, ki so bili z njim.
23 Vsa dežela* je glasno jokala,+ ko je vse to ljudstvo prečkalo dolino Kidróna.+ Kralj je stal pred dolino in vse ljudstvo je šlo mimo njega po poti v pustinjo.
24 Tam je bil tudi Zadók+ in z njim vsi leviti,+ ki so nosili+ Skrinjo+ zaveze pravega Boga. In položili so Skrinjo pravega Boga poleg Abjatárja,+ in tam je ostala, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta.
25 Toda kralj je Zadóku rekel: »Odnesi Skrinjo+ pravega Boga nazaj v mesto!+ Če si pridobim Jehovovo naklonjenost, me bo pripeljal nazaj in mi dal videti njo in njeno prebivališče.+
26 Če pa mi bo rekel ‚Nisi mi v veselje‘, glej, tukaj sem, naj mi stori, kar se mu zdi prav.«+
27 Kralj je duhovniku Zadóku še rekel: »Ali nisi videc?+ Skupaj z Abjatárjem se v miru vrni v mesto in s seboj vzemi tudi svojega sina Ahimáaza in Abjatárjevega sina Jonatana.+
28 Glej, zadrževal se bom blizu plitvin v pustinji, dokler ne pride od vas sel in mi prinese novice.«+
29 Tako sta Zadók in Abjatár odnesla Skrinjo pravega Boga nazaj v Jeruzalem in ostala tam.
30 David se je vzpenjal na Oljsko goro.+ Med hojo je jokal in glavo je imel pokrito.+ Hodil je bos in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, si je pokrilo glavo. Vzpenjali so se in jokali.+
31 Davidu pa so sporočili: »Tudi Ahitófel se je pridružil Absalomu+ v zaroti!«+ Tedaj je David rekel:+ »O Jehova,+ prosim te, spremeni Ahitófelov nasvet v nespametnost!«+
32 Ko je David prišel na vrh, kjer se je ljudstvo običajno klanjalo Bogu, mu je naproti prišel Arkéjec+ Hušáj.+ Haljo je imel raztrgano in glavo posuto s prahom.+
33 Toda David mu je rekel: »Če greš z menoj, mi boš v breme.+
34 Če pa se vrneš v mesto in rečeš Absalomu ‚Tvoj služabnik sem, o kralj, prej sem služil tvojemu očetu, zdaj pa bom služil tebi‘,+ boš lahko izpodbil+ Ahitófelov nasvet zame.
35 Ali ne bosta tam s teboj duhovnika Zadók in Abjatár?+ Kar koli boš torej slišal iz kraljeve hiše, povej duhovnikoma Zadóku in Abjatárju.+
36 Glej, z njima bosta tudi njuna sinova, in sicer Ahimáaz,+ Zadókov sin, in Jonatan,+ Abjatárjev sin. Po njiju mi sporočite vse, kar boste slišali!«
37 Tako se je Davidov prijatelj+ Hušáj vrnil v mesto in tudi Absalom+ je prišel v Jeruzalem.
Opombe
^ »Bet Merhák« pomeni »oddaljena hiša«.
^ Glej Dodatek 15.
^ To je »z Itájem«, ki je omenjen v 19. vrstici.
^ Dobesedno »Vse ljudstvo dežele«.
