2. Samuelova 1:1–27
1 Po Savlovi smrti je bil David, potem ko se je vrnil s poboja Amalečánov,+ v Ziklágu+ že dva dni.
2 In tretji dan je iz Savlovega tabora prišel moški.+ Obleko je imel raztrgano+ in glavo posuto s prahom.+ Ko je prišel k Davidu, je padel na kolena in se priklonil do tal.+
3 David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Pobegnil sem iz Izraelovega tabora.«
4 David mu je še rekel: »Kako je bilo? Povej mi, prosim.« Dejal je: »Ljudstvo je zbežalo iz boja in veliko jih je padlo in umrlo.+ Tudi Savel+ in njegov sin Jonatan+ sta umrla.«
5 Tedaj je David mladeniča, ki mu je to pripovedoval, vprašal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?«+
6 Mladenič mu je odgovoril: »Po naključju sem prišel na goro Gilbóo.+ Tam je bil Savel, ki se je opiral na sulico,+ in glej, vozovi in konjeniki so ga že dohitevali.+
7 Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ‚Tukaj sem!‘
8 Vprašal me je: ‚Kdo si?‘ In povedal sem mu: ‚Amalečán sem.‘+
9 Tedaj mi je rekel: ‚Stopi sem, prosim, in me usmrti! Prijel me je smrtni krč, duša+ pa je še vsa v meni.‘
10 Stopil sem torej k njemu in ga usmrtil,+ saj sem vedel, da ne bo mogel več dolgo živeti, potem ko je ranjen obležal. Nato sem mu z glave snel krono*+ in z roke zapestnico*, da bi to prinesel sem, svojemu gospodu.«
11 Tedaj je David zgrabil svoja oblačila in jih raztrgal.+ Enako so storili tudi vsi možje, ki so bili z njim.
12 Postili+ so se ter žalovali in jokali+ do večera za Savlom, za njegovim sinom Jonatanom, za Jehovovim ljudstvom in za Izraelovo hišo,+ ker so padli pod mečem.
13 Tedaj je David vprašal mladeniča, ki mu je vse to povedal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Sem sin nekega priseljenca, Amalečána.«+
14 David ga je še vprašal: »Kako da se nisi bal+ iztegniti roke zoper Jehovovega maziljenca+ in ga ubiti?«
15 Tedaj je David poklical enega od mladeničev in mu rekel: »Pridi sem in ga usmrti!« In udaril ga je, da je umrl.+
16 David pa mu je rekel: »Tvoja kri naj bo na tvoji glavi,+ kajti tvoja usta so pričala proti tebi,+ ko si rekel: ‚Usmrtil sem Jehovovega maziljenca.‘«+
17 Nato je David zapel žalostinko+ za Savlom in njegovim sinom Jonatanom+
18 ter naročil Judovim sinovom,+ da naj se naučijo žalostinko »Lok«.+ Glej, zapisana je v Jašárjevi knjigi*:+
19 »Tvoja lepota, o Izrael, leži mrtva na tvojih vrhovih.+Kako sta padla junaka*!
20 Ne povejte tega v Gatu,+ne razglašajte po aškelónskih ulicah,+da se ne bi veselile filistejske hčere,da ne bi vriskale hčere neobrezancev!+
21 O gilboánske gore,+ naj vas ne močita ne rosa ne dež, naj vaša polja ne rodijo sadu za sveti prispevek!+Kajti tam je bil onečaščen ščit junakov,celo Savlov ščit, tako da ni več ščita, maziljenega z oljem.+
22 Pred krvjo pobitih, pred tolščo junakovse Jonatanov lok ni umikal+in Savlov meč se ni vračal brez uspeha.+
23 Savel in Jonatan,+ ljubezniva in prijetna v življenju,se nista ločila v smrti.+Hitrejša sta bila od orlov,+močnejša od levov.+
24 Izraelove hčere, objokujte Savla,ki vas je oblačil v razkošen škrlatin vam z zlatom krasil obleke!+
25 Kako sta padla junaka sredi boja!+Jonatana so umorili na tvojih vrhovih!+
26 Hudo mi je za teboj, moj brat Jonatan,zelo drag si mi bil.+Tvoja ljubezen mi je bila plemenitejša od ženske ljubezni.+
27 Kako sta padla junaka,+kako je bilo uničeno bojno orožje!«
Opombe
^ Gre za narokvico, zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na nadlakti.
^ Ali »diadem«.
^ Ali »v knjigi Pravičnega«.
^ Ali »junaki«.
