2. Petrovo 1:1–21
1 Jaz, Simon Peter, suženj+ in apostol+ Jezusa Kristusa, pišem to pismo vam, ki ste si po pravičnosti+ našega Boga in pravičnosti Rešitelja, Jezusa Kristusa,+ pridobili vero, ki tako kot naša pomeni veliko čast:+
2 Naj se vam po točnem spoznanju+ o Bogu in o Jezusu, našem Gospodu, nezaslužena dobrotljivost in mir še povečata,+
3 glede na to, da nam je Božja moč podarila vse, kar je potrebno za bogovdano+ življenje,+ po točnem spoznanju tistega, ki nas je poklical+ po slavi+ in kreposti.
4 Po tem dvojem nam je podaril dragocene in nadvse veličastne obljube,+ da bi vi po njih postali deležni božanske+ narave,+ potem ko ste že ubežali pokvarjenosti, ki je v svetu+ zaradi poželenja.
5 In prav zaradi tega (s tem da se odzovete z vso iskreno vnetostjo)+ dopolnite svojo vero s krepostjo,+ krepost s spoznanjem,+
6 spoznanje s samoobvladanjem, samoobvladanje+ z zdržljivostjo, zdržljivost z bogovdanostjo,+
7 bogovdanost z bratoljubjem, bratoljubje z ljubeznijo.+
8 Kajti če je vse to v vas in že kar prekipeva, vas bo odvračalo od tega, da bi bili nedejavni ali brez sadov+ glede na točno spoznanje o našem Gospodu Jezusu Kristusu.
9 Če namreč v kom vsega tega ni, je slep. Oči si zatiska pred svetlobo+ in pozablja,+ da je bil očiščen+ svojih davnih grehov.
10 Zato se, bratje, še toliko bolj trudite, da storite vse, kar se le da, da bi si svojo poklicanost+ in izbranost+ res zagotovili. Če boste namreč delali vse to, vam gotovo ne bo nikoli spodletelo.+
11 S tem vam bo omogočen veličasten vstop+ v večno+ kraljestvo našega Gospoda in Rešitelja Jezusa Kristusa.+
12 Zato vas bom rade volje vedno spominjal+ na te stvari, čeprav jih že poznate in ste utrjeni v resnici,+ ki ste jo sprejeli.+
13 Zdi se mi prav, da vas, dokler sem še v tem šotoru*,+ na to spominjam in s tem spodbujam,+
14 saj vem, da bom moral svoj šotor kmalu odložiti,+ tako kakor mi je to nakazal tudi naš Gospod Jezus Kristus.+
15 Zato bom zdaj storil vse, kar le morem, da bi se bili po mojem odhodu+ vedno zmožni sami spominjati teh reči.
16 Z močjo in navzočnostjo* našega Gospoda Jezusa Kristusa+ vas nismo seznanili tako, da bi se pri tem opirali na pretkano izmišljene lažne zgodbe,+ temveč smo na lastne oči videli njegovo veličastnost.+
17 Od Boga, Očeta, je namreč prejel čast in slavo,+ ko so k njemu od veličastne slave prišle besede: »To je moj sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.«+
18 Da, te besede smo slišali+ prihajati z neba, ko smo bili z njim na sveti gori.+
19 Zato nam je preroška beseda+ postala še zanesljivejša,+ in prav delate, da ste pozorni nanjo kakor na svetilko,+ ki sveti na temnem kraju, v vaših srcih, dokler se ne zdani in ne vzide danica.+
20 Predvsem pa vedite to, da nobeno prerokovanje v Svetih spisih ne izvira iz lastne razlage.+
21 Prerokovanje namreč ni nikoli prišlo po človeški volji,+ ampak so ljudje govorili od Boga,+ kakor jih je vodil sveti duh.+
