2. Mojzesova 8:1–32
8 Nato je Jehova Mojzesu dejal: »Pojdi k faraonu in mu reci: ‚Takole pravi Jehova: »Pusti mojemu ljudstvu oditi, da bi mi služilo.+
2 Če pa mu ne boš pustil oditi, bom vso tvojo deželo udaril z žabami.+
3 V Nilu jih bo kar mrgolelo. Prilezle bodo iz vode ter šle v tvojo hišo, v spalnico, na tvoje ležišče, v hiše tvojih služabnikov, med tvoje ljudstvo, v tvoje peči in posode za mesenje kruha.+
4 Žabe bodo prišle tudi na tebe, na tvoje ljudstvo in na vse tvoje služabnike.«‘«+
5 Jehova je kasneje Mojzesu dejal: »Takole reci Aronu: ‚Iztegni svojo roko s palico+ nad reke, nilske prekope in mlake ter privedi žabe nad egiptovsko deželo.‘«
6 Tedaj je Aron iztegnil roko nad egiptovske vode; žabe so pričele lesti ven in so prekrile egiptovsko deželo.
7 Toda svečeniki, ki so se ukvarjali z magijo, so s svojimi skrivnimi spretnostmi storili enako – nad egiptovsko deželo so privedli žabe.+
8 Čez nekaj časa pa je faraon poklical Mojzesa in Arona ter jima dejal: »Prosita Jehova,+ naj mene in moje ljudstvo reši žab, ker želim vajino ljudstvo pustiti, da bo žrtvovalo Jehovu.«+
9 Tedaj je Mojzes faraonu rekel: »Tebi prepuščam čast, da mi poveš, kdaj naj prosim zate, za tvoje služabnike in za tvoje ljudstvo, da bodo žabe, ki so pri tebi in v tvojih hišah, poginile ter da bodo ostale samo v Nilu.«
10 »Jutri,« je odvrnil. Mojzes pa je dejal: »Zgodilo se bo po tvoji besedi, da boš vedel, da ni nikogar, kakor je Jehova, naš Bog.+
11 Žabe se bodo umaknile od tebe, tvojih hiš, tvojih služabnikov in tvojega ljudstva. Ostale bodo samo v Nilu.«+
12 Tako sta Mojzes in Aron odšla od faraona. Mojzes pa je vpil k Jehovu+ zaradi žab, ki jih je poslal nad faraona.
13 Tedaj je Jehova storil po Mojzesovi besedi,+ in žabe so začele poginjati po hišah, dvoriščih in poljih.
14 Nagrabili so jih cele kupe, in dežela je zaudarjala.+
15 Ko pa je faraon videl, da je prišlo olajšanje, je zakrknil svoje srce+ in ju ni poslušal, tako kakor je rekel Jehova.+
16 Jehova je nato Mojzesu dejal: »Takole reci Aronu: ‚Iztegni svojo palico+ in udari po zemeljskem prahu, tako da se bo ta po vsej egiptovski deželi spremenil v komarje.‘«
17 In storila sta tako. Aron je iztegnil svojo roko in s palico udaril po zemeljskem prahu, in komarji so prišli nad ljudi in živali. Ves zemeljski prah se je spremenil v komarje po vsej egiptovski deželi.+
18 Komarje so skušali s svojimi skrivnimi spretnostmi narediti tudi svečeniki, ki so se ukvarjali z magijo,+ vendar jim ni uspelo.+ Komarji pa so bili na ljudeh in na živalih.
19 Zato so svečeniki faraonu dejali: »To je Božji prst!«+ Toda faraonovo srce je ostalo zakrknjeno+ in ni poslušal, tako kakor je rekel Jehova.
20 Potem je Jehova Mojzesu rekel: »Vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona+ (prišel bo namreč k vodi). Reci mu: ‚Takole pravi Jehova: »Pusti mojemu ljudstvu oditi, da bi mi služilo.+
21 Če pa mu ne boš pustil oditi, bom nad tebe, tvoje služabnike, tvoje ljudstvo in v tvoje hiše poslal obade.+ V hišah Egipčanov pa tudi na tleh, na katerih bivajo, bo obadov kar mrgolelo.
22 In tega dne bom góšensko pokrajino, kjer živi moje ljudstvo, izločil, da v njej ne bo nobenega obada,+ zato da boš vedel, da sem jaz, Jehova, sredi dežele.+
23 Naredil bom razliko med svojim ljudstvom in tvojim ljudstvom.+ To znamenje se bo zgodilo jutri.«‘«
24 In Jehova je storil tako. Veliki roji obadov so preplavili faraonovo hišo, hiše njegovih služabnikov in vso egiptovsko deželo,+ tako da je bila dežela zaradi obadov uničena.+
25 Nazadnje je faraon poklical Mojzesa in Arona ter jima dejal: »Pojdite, žrtvujte svojemu Bogu v tej deželi.«+
26 Toda Mojzes je odvrnil: »Tega ne moremo narediti, saj bi Jehovu, svojemu Bogu, žrtvovali nekaj, kar se Egipčanom gnusi.+ Ali nas ne bi Egipčani kamenjali, če bi pred njihovimi očmi žrtvovali nekaj, kar se jim gnusi?
27 Za tri dni bomo odšli v pustinjo* in žrtvovali Jehovu, svojemu Bogu, tako kakor nam je zapovedal.«+
28 Tedaj je faraon dejal: »Pustil vas bom, da boste šli+ v pustinjo in tam žrtvovali Jehovu, svojemu Bogu,+ samo ne pojdite predaleč. Prosite zame.«+
29 Mojzes je odvrnil: »Zdaj bom odšel od tebe in prosil Jehova, in jutri se bodo obadi umaknili od faraona, njegovih služabnikov in njegovega ljudstva. Samo naj faraon več ne vara ljudstva s tem, da ga ne pusti oditi, da bi žrtvovalo Jehovu.«+
30 Potem je Mojzes odšel od faraona in prosil Jehova.+
31 In Jehova je storil po Mojzesovi besedi,+ in obadi so se umaknili od faraona, njegovih služabnikov in njegovega ljudstva.+ Niti eden ni ostal.
32 Toda faraon je tudi tokrat zakrknil svoje srce in ljudstva ni izpustil.+
Opombe
^ Ali »Odšli bomo v pustinjo, tri dni hoda od tu«.
