2. Mojzesova 3:1–22
3 Mojzes pa je postal pastir drobnice svojega tasta Jetra*,+ madijánskega duhovnika.+ Ko je tako gnal drobnico na zahodno stran pustinje, je prišel h gori pravega Boga,+ k Hórebu.+
2 Tedaj se mu je v ognjenem plamenu sredi trnovega grma prikazal Jehovov angel.+ Mojzes je gledal, in glej, grm je bil ves v plamenih, pa vendar ni zgorel.
3 Zato je rekel: »Stopil bom tja, da si pobliže ogledam ta izredni pojav in vidim, zakaj grm ne zgori.«+
4 Ko je Jehova videl, da prihaja, da bi si zadevo pobliže ogledal, mu je iz srede trnovega grma zaklical: »Mojzes! Mojzes!« In Mojzes mu je odvrnil: »Tu sem.«+
5 Nato mu je rekel: »Ne približuj se. Sezuj si sandale, saj je kraj, na katerem stojiš, sveta zemlja.«+
6 Rekel je še: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.«+ Tedaj si je Mojzes zakril obraz, ker se je bal gledati v pravega Boga.
7 Jehova je nadaljeval: »Videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal sem, kako vpije zaradi tistih, ki ga priganjajo k delu. Da, dobro poznam njegove bolečine.+
8 Zato grem dol, da ga rešim iz roke Egipčanov+ in ga odpeljem iz tiste dežele v dobro in prostrano deželo, v kateri tečeta mleko in med,+ na področje Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebuséjcev.+
9 In sedaj, glej, vpitje Izraelovih sinov je prišlo do mene in videl sem, kako zelo jih Egipčani tlačijo.+
10 Zato pridi, da te pošljem k faraonu, in izpelji moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta.«+
11 Mojzes pa je pravemu Bogu dejal: »Kdo sem jaz, da naj bi šel k faraonu in Izraelove sinove izpeljal iz Egipta?«+
12 Odvrnil mu je: »Jaz bom s teboj,+ in to, da sem te poslal jaz, boš vedel po tem znamenju:+ potem ko boš ljudstvo izpeljal iz Egipta, boste služili pravemu Bogu na tej gori.«+
13 Vendar je Mojzes pravemu Bogu rekel: »Recimo, da pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem ‚Bog vaših praočetov me je poslal k vam‘, oni pa me vprašajo ‚Kako mu je ime?‘.+ Kaj naj jim odgovorim?«
14 Tedaj je Bog Mojzesu rekel: »POSTAL BOM, KAR KOLI BOM ŽELEL POSTATI.«*+ In dodal: »Takole reci Izraelovim sinovom: ‚POSTAL BOM me je poslal k vam.‘«+
15 Nato je Bog Mojzesu znova dejal:
»Takole reci Izraelovim sinovom: ‚Jehova, Bog vaših praočetov, Bog Abrahama,+ Bog Izaka+ in Bog Jakoba,+ me je poslal k vam.‘ To je moje ime za večno+ in po njem se me bodo spominjali iz roda v rod.+
16 Pojdi, zberi Izraelove starešine in jim reci: ‚Prikazal se mi je Jehova, Bog vaših praočetov,+ Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, ter mi rekel: »Zagotovo se bom ozrl+ na vas in na to, kar doživljate v Egiptu.
17 Sklenil sem, da vas bom rešil stiske,+ ki vam jo povzročajo Egipčani, in vas privedel v deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev,+ Perizéjcev, Hivéjcev in Jebuséjcev,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med.«‘+
18 In oni bodo poslušali tvoj glas.+ Potem pa pojdite ti in Izraelovi starešine k egiptovskemu kralju ter mu recite: ‚Jehova, Bog Hebrejcev,+ je prišel k nam.+ Zato te sedaj prosimo, da nam dovoliš za tri dni oditi v pustinjo*, da bi žrtvovali Jehovu, svojemu Bogu.‘+
19 Toda jaz zelo dobro vem, da vam egiptovski kralj ne bo dovolil oditi, razen če ga bo prisilila močna roka.+
20 Zato bom iztegnil svojo roko+ in udaril Egipt z vsemi čudežnimi dejanji, ki jih bom storil sredi njega, in potem vam bo kralj pustil oditi.+
21 Poskrbel bom, da vam bodo Egipčani naklonjeni. In ko boste odhajali, ne boste odšli praznih rok.+
22 Vsaka ženska naj izprosi od sosede in od ženske, ki prebiva kot tujka v njeni hiši, srebrne in zlate predmete ter oblačila; in nadenite jih na svoje sinove in hčere. Tako boste oplenili Egipčane.«+
Opombe
^ Na tem mestu uporabljeni hebrejski glagol ehjéh je v nedovršniku in pomeni »postajal bom«. Z njim ni izražen Božji obstoj (na primer »jaz sem, ki sem«), temveč to, da lahko Bog v odnosu do drugih postane, kar koli želi. Glej Dodatek 1.
^ Ali »dovoliš oditi v pustinjo, tri dni hoda od tu«.
