2. Mojzesova 17:1–16
17 Ves zbor Izraelovih sinov se je odpravil iz sinske pustinje+ in potoval od enega kraja do drugega, kakor mu je Jehova zapovedal.+ In utaborili so se v Refidímu,+ vendar tam ni bilo vode, da bi pili.
2 Ljudstvo pa se je začelo z Mojzesom prepirati in mu govoriti:+ »Daj nam vodo, da bomo pili!« Toda Mojzes jim je odvrnil: »Zakaj se prepirate z menoj? Zakaj preizkušate Jehova?«+
3 Ljudstvo je bilo žejno in je godrnjalo čez Mojzesa: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da bi nas, naše sinove in našo živino pokončal z žejo?«+
4 Tedaj je Mojzes zavpil k Jehovu: »Kaj naj naredim s tem ljudstvom? Še malo, pa me bo kamenjalo!«+
5 Jehova pa je Mojzesu rekel: »Stopi na čelo ljudstva+ in vzemi s seboj nekaj Izraelovih starešin. Prav tako vzemi v roko palico, s katero si udaril po Nilu,+ in pojdi.
6 Glej, jaz bom stal pred teboj na skali na Hórebu*. Udari po skali in iz nje bo pritekla voda, tako da bo ljudstvo lahko pilo.«+ In Mojzes je storil tako pred očmi Izraelovih starešin.
7 Ta kraj je poimenoval Mása*+ in Meríba*,+ ker so se Izraelovi sinovi prepirali z Mojzesom in so Jehova preizkušali z besedami:+ »Ali je Jehova med nami ali ne?«+
8 Tedaj so prišli Amalečáni+ in se bojevali proti Izraelu v Refidímu.+
9 In Mojzes je Jozuetu+ rekel: »Izberi može in pojdi,+ bojuj se proti Amalečánom. Jutri bom stal na vrhu hriba s palico pravega Boga v roki.«+
10 Jozue je storil tako, kakor mu je Mojzes naročil,+ in se bojeval proti Amalečánom. Mojzes, Aron in Hur+ pa so odšli na vrh hriba.
11 Dokler je Mojzes roke držal kvišku, so zmagovali Izraelci,+ ko pa je roke spustil, so zmagovali Amalečáni.
12 Ko so se Mojzesu roke utrudile, sta Aron in Hur vzela kamen in mu ga podložila, tako da se je lahko nanj usedel. Prav tako sta mu podpirala roke, eden na tej strani in drugi na oni strani, tako da so mu roke ostale trdne vse do sončnega zahoda.
13 In Jozue je Amalečáne ter vojsko, ki je bila z njimi, porazil z ostrino meča.+
14 Tedaj je Jehova Mojzesu dejal: »Zapiši to za spomin v knjigo+ in reci Jozuetu: ‚Popolnoma bom izbrisal spomin na Amalečáne izpod neba.‘«+
15 In Mojzes je zgradil oltar ter ga poimenoval Jehova Nissi*.
16 Rekel je namreč: »Ker se je roka povzdignila nad Jahov+ prestol,+ se bo Jehova vojskoval proti Amalečánom iz roda v rod.«+
Opombe
^ Tukaj ni mišljena gora, na kateri je Bog dal deset zapovedi, ampak gorato področje v okolici gore Sinaj, drugje imenovano Sinajska pustinja.
^ »Meríba« pomeni »prepir; spor«.
^ »Mása« pomeni »preizkušanje; preizkušnja«.
^ »Jehova Nissi« verjetno pomeni »Jehova je moj prapor«.
