2. Mojzesova 14:1–31
14 Jehova je Mojzesu dejal:
2 »Reci Izraelovim sinovom, naj se odpravijo in utaborijo pred Pi Hahirótom, med Migdólom in morjem, nasproti Baal Zefónu.+ Utaborite se njemu nasproti ob morju.
3 Tedaj bo faraon glede Izraelovih sinov rekel: ‚Zmedeno tavajo po deželi. Pustinja jih je obdala.‘+
4 Zato bom pustil, da bo faraonu srce zakrknilo.+ Faraon se bo pognal za njimi, jaz pa se bom oslavil, ko bom faraona in vso njegovo vojsko uničil.+ Tedaj bodo Egipčani vedeli, da sem jaz Jehova.«+ In storili so natanko tako.
5 Kasneje so egiptovskemu kralju sporočili, da je ljudstvo pobegnilo. Faraonu in njegovim služabnikom se je srce takoj obrnilo proti ljudstvu+ in so rekli: »Kaj smo to storili? Le kako smo mogli Izraelce izpustiti, da nam več ne sužnjujejo?«+
6 Zato je pripravil svoje bojne vozove in vzel s seboj svoje može.+
7 Vzel je šeststo izbranih vozov+ in vse druge vozove v Egiptu, in na vsakem od njih so bili bojevniki.
8 Jehova je pustil, da je faraonu, egiptovskemu kralju, srce zakrknilo.+ Tako se je faraon pognal za Izraelovimi sinovi, ki so odhajali z dvignjeno roko*.+
9 In Egipčani so se pognali za njimi; vsi faraonovi konji, ki so vlekli vozove, in njegovi konjeniki+ in njegova vojska so jih dohiteli, ko so taborili ob morju, pri Pi Hahirótu, nasproti Baal Zefónu.+
10 Ko pa se je faraon približal, so Izraelovi sinovi povzdignili oči in videli, da gredo Egipčani za njimi. Tedaj so se Izraelovi sinovi zelo prestrašili in začeli vpiti k Jehovu.+
11 Mojzesu so rekli: »Ali v Egiptu ni grobov, da si nas privedel sem v pustinjo, da bi tu umrli?+ Le kaj si nam storil s tem, da si nas izpeljal iz Egipta?
12 Ali ti nismo v Egiptu govorili ‚Pusti nas, da služimo Egipčanom‘? Bolje je, da služimo Egipčanom, kakor pa da umremo v pustinji.«+
13 Nato je Mojzes ljudstvu odvrnil: »Ne bojte se.+ Trdno stojte in glejte, kako vas bo Jehova danes rešil.+ Kajti Egipčanov, ki jih danes vidite, ne boste videli nikoli več.+
14 Jehova se bo bojeval za vas,+ vi pa boste mirno stali.«
15 Tedaj je Jehova Mojzesu dejal: »Zakaj vpiješ k meni?+ Reci Izraelovim sinovom, naj se pripravijo za odhod.
16 Ti pa dvigni svojo palico+ in iztegni roko nad morje ter ga razdeli,+ da bodo Izraelovi sinovi šli sredi morja po suhem.+
17 In jaz bom pustil, da bo Egipčanom srce zakrknilo+ in bodo šli za njimi. Tedaj se bom oslavil, ko bom uničil faraona in vso njegovo vojsko, njegove bojne vozove in njegove konjenike.+
18 In Egipčani bodo vedeli, da sem jaz Jehova, ko bom uničil faraona, njegove bojne vozove in njegove konjenike ter se tako oslavil.«+
19 Tedaj je angel+ pravega Boga, ki je bil na čelu Izraelcev, šel in se postavil za njimi in oblačni steber, ki je bil spredaj, se je prestavil na konec.+
20 Tako je zdaj stal med Egipčani in Izraelci.+ Oblak je na eni strani povzročal temo, na drugi pa je razsvetljeval noč.+ In Egipčani se Izraelcem niso približali vso noč.
21 Potem je Mojzes iztegnil roko nad morje,+ in Jehova je povzročil, da je vso noč pihal močan vzhodnik in potiskal morje nazaj, tako da se je morsko dno osušilo.+ In vode so se razdelile.+
22 Izraelovi sinovi so šli sredi morja po suhem,+ vode pa so jim bile kakor zid na desni in levi.+
23 Tedaj so se Egipčani pognali za njimi. Vsi faraonovi konji, bojni vozovi in konjeniki so šli za njimi+ v sredo morja.
24 Ob jutranji straži* pa je Jehova iz ognjenega in oblačnega stebra+ pogledal proti vojski Egipčanov in v njej naredil zmešnjavo.+
25 Povzročil je, da so jim z vozov odpadala kolesa, tako da so jih le s težavo vozili.+ In Egipčani so vpili: »Bežimo od Izraelcev, saj se Jehova bojuje zanje proti Egipčanom!«+
26 Tedaj je Jehova Mojzesu rekel: »Iztegni roko nad morje,+ da se bodo vode zgrnile nad Egipčane, njihove bojne vozove in konjenike.«
27 Mojzes je takoj iztegnil roko nad morje, in morje se je ob jutranjem svitu začelo vračati na svoje mesto. Egipčani so bežali pred njim, toda Jehova jih je pometal v sredo morja.+
28 Vode so se vračale+ in nazadnje zagrnile bojne vozove in konjenike, vso faraonovo vojsko, ki je šla v morje za Izraelovimi sinovi.+ Izmed Egipčanov ni ostal niti eden.+
29 Izraelovi sinovi pa so šli po osušenem morskem dnu+ in vode so jim bile kakor zid na desni in levi.+
30 Tako je Jehova tega dne rešil Izraela iz roke Egipčanov,+ in Izrael je videl Egipčane mrtve na morski obali.+
31 Ko je izraelsko ljudstvo videlo, kako je Jehova Egipčane udaril z mogočno roko, se je balo Jehova ter verovalo v Jehova in njegovega služabnika Mojzesa.+
Opombe
^ »Z dvignjeno roko« pomeni energično, zmagoslavno, pogumno.
^ Tretja (zadnja) straža glede na hebrejsko delitev noči; trajala je od približno 2h do 6h.
