2. Mojzesova 13:1–22
13 Jehova je Mojzesu še rekel:
2 »Posveti mi vsakega prvorojenca. Vse, kar prvo odpre maternico med Izraelovimi sinovi, od ljudi do živali, je moje.«+
3 In Mojzes je ljudstvu rekel: »Spominjajte se tega dne, ko ste odšli iz Egipta,+ iz hiše sužnjev, ker vas je Jehova izpeljal od tod z močjo svoje roke.+ Zato ne jejte nič kvašenega.+
4 Danes odhajate, v mesecu abibu.+
5 In ko te bo Jehova privedel v deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Hivéjcev in Jebuséjcev,+ glede katere je tvojim praočetom prisegel, da ti jo bo dal,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med,+ tedaj v tem mesecu opravljaj ta obred.
6 Sedem dni jej nekvašene kruhke,+ sedmi dan pa je praznik v čast Jehovu.+
7 Nekvašene kruhke jej vseh sedem dni;+ in pri tebi naj ne bo ničesar, kar vsebuje kvas,+ nikjer v tvoji deželi naj ne bo nič kvašenega testa.+
8 Tistega dne povej svojemu sinu: ‚To je zaradi tega, kar je Jehova storil zame, ko sem šel iz Egipta.‘+
9 To naj bo za znamenje na tvoji roki in za spomin na tvojem čelu*,+ da boš imel Jehovov zakon v ustih.+ Jehova te je namreč z močno roko izpeljal iz Egipta.+
10 To odredbo izpolnjuj iz leta v leto ob predpisanem času.+
11 Ko te bo Jehova privedel v deželo Kanaáncev,+ tako kakor je prisegel tebi in tvojim praočetom,+ in ko ti jo bo dal,
12 posveti Jehovu vsakega prvorojenca,+ prav tako pa tudi vse prvorojeno pri tvojih živalih;+ vse, kar je moškega spola, pripada Jehovu.+
13 In vsakega prvorojenega osla odkupi z ovco, če pa ga ne boš hotel odkupiti, mu zlomi vrat.+ Odkupi tudi vsakega prvorojenca izmed svojih sinov.+
14 In če te bo tvoj sin nekega dne vprašal+ ‚Kaj to pomeni?‘, mu odgovori: ‚Jehova nas je z močjo svoje roke izpeljal iz Egipta,+ iz hiše sužnjev.+
15 Ker je bil faraon trdovraten in nam ni dovolil oditi,+ je Jehova pobil vse prvorojeno v egiptovski deželi,+ od prvorojencev ljudi do prvorojencev živali.+ Zato Jehovu žrtvujem vse prvorojene samce,+ vsakega prvorojenca izmed svojih sinov pa odkupim.‘+
16 In to naj bo za znamenje na tvoji roki in za trak na tvojem čelu*,+ saj nas je Jehova z močjo svoje roke izpeljal iz Egipta.«+
17 Bog pa svojega ljudstva, ko mu je faraon dovolil oditi, ni vodil skozi deželo Filistejcev, čeprav bi bilo tam bližje. Bog je namreč rekel: »Ljudstvu bi utegnilo biti žal, ko bi videlo vojno, in bi se vrnilo v Egipt.«+
18 Zato je Bog ljudstvo vodil naokoli skozi pustinjo ob Rdečem morju.+ Izraelovi sinovi pa so iz egiptovske dežele izšli v bojnem redu*.+
19 Mojzes je vzel s seboj Jožefove kosti, saj je Jožef Izraelove sinove zaprisegel: »Bog se bo gotovo ozrl na vas,+ in ko boste odšli od tu, odnesite s seboj tudi moje kosti.«+
20 In odpravili so se iz Sukóta ter se utaborili v Etámu, na robu pustinje.+
21 Jehova pa je hodil pred njimi podnevi v oblačnem stebru, da jih je vodil po poti,+ ponoči pa v ognjenem stebru, da jim je razsvetljeval pot. Tako so lahko potovali podnevi in ponoči.+
22 Oblačni steber se ni umaknil izpred ljudstva podnevi ne ognjeni steber ponoči.+
Opombe
^ Dobesedno »med tvojimi očmi«.
^ Dobesedno »med tvojimi očmi«.
^ »V bojnem redu« – morda kakor vojska, sestavljena iz petih enot: prednje straže, zadnje straže, glavnine in dveh kril.
