2. Mojzesova 1:1–22
1 In imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt z Jakobom, vsak s svojo družino, so:+
2 Rúben,+ Símeon,+ Lévi+ in Juda,+
3 Isahár,+ Zábulon+ in Benjamin,+
4 Dan+ in Néftali,+ Gad+ in Áser.+
5 Vseh duš, ki so se rodile Jakobu,+ je bilo sedemdeset. Jožef pa je že bil v Egiptu.+
6 In potem je Jožef umrl,+ prav tako tudi vsi njegovi bratje in ves tisti rod.
7 Izraelovi sinovi pa so bili rodovitni in jih je bilo vedno več; neverjetno hitro so se množili in postajali mogočni, tako da se je dežela napolnila z njimi.+
8 Čez čas je nad Egiptom zavladal nov kralj, ki ni poznal Jožefa.+
9 Ta je svojemu ljudstvu rekel: »Glejte! Izraelovi sinovi so številnejši in mogočnejši od nas.+
10 Dajmo! Ravnajmo pametno z njimi,+ da se ne bodo še naprej množili. Če bi namreč nastala vojna, bi se pridružili našim sovražnikom in se bojevali proti nam ter odšli iz dežele.«
11 Tako so postavili nad njimi nadzornike, ki so jih tlačili pri njihovem prisilnem delu.+ In gradili so faraonu mesti, namenjeni skladiščenju, namreč Pitóm in Ramesés.+
12 Toda bolj ko so jih tlačili, bolj so se množili in širili, tako da je bilo Egipčane zaradi Izraelovih sinov groza.+
13 Zato so Izraelove sinove tiransko priganjali k suženjskemu delu.+
14 Življenje so jim grenili s težaškim delom, in sicer s pripravljanjem ilovnate malte+ in opeke* ter z vsakršnim suženjskim delom na polju.+ Da, tiransko so jih priganjali k vsakršnemu suženjskemu delu.+
15 Kasneje je egiptovski kralj hebrejskima babicama,+ od katerih je bilo eni ime Šifra in drugi Púa,
16 zapovedal: »Ko pomagata Hebrejkam pri porodu in vidita*, da je deček, ga usmrtita, če pa je deklica, naj ostane pri življenju.«
17 Toda babici sta se bali pravega Boga+ in nista delali, kakor jima je naročil egiptovski kralj,+ temveč sta pustili dečke živeti.+
18 Čez nekaj časa je egiptovski kralj poklical babici k sebi in ju vprašal: »Zakaj delata tako in puščata dečke živeti?«+
19 Babici pa sta faraonu odgovorili: »Hebrejke niso kakor Egipčanke. Ker so krepke, rodijo, še preden pride k njim babica.«
20 Zato je Bog babicama storil dobro.+ Ljudstvo pa se je še naprej množilo in postajalo zelo mogočno.
21 In ker sta se babici bali pravega Boga, jima je kasneje dal družini.+
22 Tedaj je faraon vsemu svojemu ljudstvu zapovedal: »Vsakega novorojenega dečka vrzite v Nil, vsako deklico pa pustite živeti.«+
Opombe
^ To so bile opeke, sušene na soncu.
^ Dobesedno »in vidita, ko so na stolu za rojevanje«. Izraz »stol za rojevanje« se morda nanaša na kamna ali opeki, na katerih je ženska pri porodu sedela ali čepela.
