2. kroniška 36:1–23
36 Tedaj je ljudstvo dežele vzelo Josíjevega sina Joaháza+ in ga postavilo za kralja v Jeruzalemu namesto njegovega očeta.+
2 Joaház je bil star triindvajset let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece.+
3 Vendar mu je egiptovski kralj vzel oblast v Jeruzalemu+ in deželi naložil globo sto talentov srebra+ in en talent zlata.
4 Poleg tega je egiptovski kralj+ njegovega brata Eljakíma+ postavil za kralja nad Judom in Jeruzalemom in ga preimenoval v Jojakíma. Njegovega brata Joaháza pa je Ného+ vzel in odpeljal v Egipt.+
5 Jojakím+ je bil star petindvajset let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal enajst let.+ Delal je to, kar je slabo v očeh njegovega Boga Jehova.+
6 Nadenj je prišel babilonski kralj Nebukadnezar,+ da bi ga vklenil v dvojne bakrene okove in odpeljal v Babilon.+
7 Prav tako je Nebukadnezar+ vzel iz Jehovove hiše nekaj pribora+ ter ga odnesel v Babilon in postavil v svojo palačo v Babilonu.+
8 Vsa druga Jojakímova dela,+ ostudne+ reči, ki jih je počel, in vse hudo, ki se je razkrilo o njem, vse to je zapisano v Knjigi+ Izraelovih in Judovih kraljev. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.+
9 Jojahín+ je bil star osemnajst let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece+ in deset dni. Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh.+
10 Na začetku+ naslednjega leta* je kralj Nebukadnezar poslal+ svoje može, da so ga pripeljali v Babilon+ skupaj z dragocenostmi iz Jehovove hiše.+ Za kralja nad Judom in Jeruzalemom pa je postavil njegovega strica Zedekíja.+
11 Zedekíja+ je bil star enaindvajset let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal enajst let.+
12 Delal je to, kar je slabo+ v očeh Jehova, njegovega Boga. Ni se ponižal+ pred prerokom Jeremijem,+ ki mu je govoril, kakor mu je ukazal Jehova.
13 Uprl se je celo kralju Nebukadnezarju,+ ki ga je zaprisegel pri Bogu.+ Ostal je trdovraten+ in zakrknjenega+ srca in se ni vrnil k Jehovu, Izraelovemu Bogu.
14 Pa tudi vsi vodilni duhovniki+ in ljudstvo so ravnali hudo nezvesto in počeli vse tiste ostudne+ reči, kakršne so delali narodi, tako da so oskrunili hišo, ki si jo je Jehova posvetil v Jeruzalemu.+
15 Jehova, Bog njihovih praočetov, jih je po svojih slih+ nenehno opominjal, ker sta se mu njegovo ljudstvo+ in prebivališče smilila.+
16 Oni pa so sle pravega Boga zasmehovali,+ zaničevali njegove besede+ in se posmehovali+ njegovim prerokom, dokler se ni Jehova nad svojim ljudstvom razsrdil+ in ni bilo več ozdravitve.+
17 Zato je nadnje pripeljal kaldejskega+ kralja, in ta je v njihovem svetišču z mečem+ pomoril njihove mladeniče.+ Ni se usmilil ne mladeniča, ne device, ne starega in ne onemoglega.+ Bog mu je vse izročil v roke.
18 Ves pribor,+ velik+ in majhen, iz hiše pravega Boga, zaklade+ Jehovove hiše in zaklade kralja+ in njegovih knezov, vse je odpeljal v Babilon.
19 Zažgal je hišo pravega Boga+ in podrl jeruzalemsko obzidje.+ Požgal je tudi vse utrjene dvore mesta in vse njegove dragocenosti+ ter tako vse uničil.+
20 Tiste, ki so ostali od meča, pa je ujete odpeljal v Babilon.+ Tam so služili njemu+ in njegovim sinovom, dokler ni zavladalo perzijsko kraljestvo,+
21 da se je izpolnila beseda, ki jo je Jehova objavil po Jeremijevih ustih,+ dokler dežela ni nadoknadila svojih šabatov*.+ Vse dni, ko je bila opustošena, je obhajala šabat, dokler se ni dopolnilo sedemdeset let.+
22 V prvem letu perzijskega kralja Kira+ pa je Jehova – da bi se izpolnila beseda,+ ki jo je Jehova objavil po Jeremijevih ustih+ – spodbudil duha+ perzijskega kralja Kira, da je dal po vsem kraljestvu ustno in pisno+ objaviti:
23 »Tako pravi perzijski kralj Kir:+ ‚Jehova, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva na zemlji+ in me pooblastil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem.+ Kdor koli med vami pripada njegovemu ljudstvu,+ naj bo z njim njegov Bog Jehova,+ in naj gre!‘«+
