2. kroniška 12:1–16
12 Ko pa je Roboám utrdil svojo kraljevsko oblast+ in postal močan, je zapustil Jehovovo postavo+ in enako je storil tudi ves Izrael.+
2 Ker so postali nezvesti Jehovu,+ je v petem letu Roboámovega kraljevanja+ nad Jeruzalem prišel egiptovski kralj Šišák+
3 s tisoč dvesto bojnimi vozovi+ in šestdeset tisoč konjeniki. Ljudstvo, ki je prišlo z njim iz Egipta, pa je bilo brezštevilno:+ Líbijci,+ Súkijci in Etiopijci.+
4 Zavzel je Judova utrjena mesta+ in nazadnje prišel vse do Jeruzalema.+
5 K Roboámu in Judovim knezom, ki so se zaradi Šišáka zbrali v Jeruzalemu, pa je prišel prerok Šemajá+ in jim rekel: »Takole pravi Jehova: ‚Vi ste zapustili mene,+ zato sem tudi jaz zapustil vas+ in vas prepustil Šišákovi roki.‘«
6 Tedaj so se Izraelovi knezi in kralj ponižali+ in rekli: »Jehova je pravičen.«+
7 Ko je Jehova videl,+ da so se ponižali, je k Šemajáju+ prišla Jehovova beseda: »Ker so se ponižali,+ jih ne bom pokončal. V kratkem jih bom rešil in ne bom po Šišákovi roki izlil svojega srda na Jeruzalem.+
8 Vendar pa bodo postali njegovi služabniki,+ da bodo videli, kaj pomeni služiti meni+ in kaj kraljestvom dežel.«+
9 Egiptovski kralj Šišák+ je torej prišel nad Jeruzalem in odnesel zaklade iz Jehovove hiše+ in zaklade iz kraljeve hiše.+ Vse je odnesel, tudi vse zlate ščite, ki jih je naredil Salomon.+
10 Zato je kralj Roboám namesto njih naredil bakrene ščite in jih zaupal poveljnikom telesne straže*,+ ki je stražila+ pri vhodu v kraljevo hišo.+
11 Kadar koli je kralj šel v Jehovovo hišo, so prišli telesni stražarji in jih nosili, potem pa so jih vrnili v stražarnico.+
12 Ker pa se je ponižal, je Jehova odvrnil od njega svojo jezo+ in jih ni popolnoma pokončal.+ Poleg tega se je v Judu našlo tudi nekaj dobrega.+
13 Kralj Roboám je utrjeval svoj položaj v Jeruzalemu in še naprej vladal. Ko je postal kralj,+ je bil star enainštirideset let in je sedemnajst let kraljeval v Jeruzalemu, v mestu,+ ki ga je Jehova izbral izmed vseh Izraelovih rodov, da bi v njem prebivalo njegovo ime.+ Roboámovi materi je bilo ime Naáma,+ bila pa je Amónka.+
14 Toda delal je hudo,+ ker se ni v srcu trdno odločil iskati Jehova.+
15 Vsa Roboámova dela, od prvih do zadnjih,+ so zapisana v rodoslovnih spisih preroka Šemajája+ in vidca Idója.+ Med Roboámom+ in Jeroboámom+ pa so bile ves čas vojne.
16 In Roboám je legel k svojim praočetom+ in je bil pokopan v Davidovem mestu.+ Namesto njega pa je zakraljeval njegov sin Abíja*.+

