2. kraljev 9:1–37
9 Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov*+ in mu naročil: »Opaši si ledja+ in vzemi s seboj to posodico+ z oljem ter pojdi v Ramót Gileád.+
2 Ko boš prispel tja, poišči Józafatovega sina Jehúja,+ Nimšíjevega vnuka. Pojdi tja in ga vzemi izmed njegovih bratov ter ga odpelji v najbolj skrito sobo.+
3 Potem vzemi posodico z oljem, mu izlij olje na glavo+ in reci: ‚Jehova govori takole: »Mazilim+ te za kralja+ nad Izraelom.«‘ Nato odpri vrata in zbeži, nič se ne obotavljaj!«
4 Tako je služabnik, prerokov služabnik, odšel v Ramót Gileád.
5 Ko je prispel tja, glej, so tam sedeli vojaški poveljniki. Dejal je: »Besedo imam zate,+ poveljnik.« Jehú pa je vprašal: »Za katerega izmed nas?« Odvrnil je: »Zate, poveljnik.«
6 Tedaj je Jehú vstal in šel v hišo, on pa mu je izlil olje na glavo in mu rekel: »Jehova, Izraelov Bog, govori takole: ‚Mazilim te za kralja+ nad Jehovovim ljudstvom,+ nad Izraelom.
7 Udari hišo Ahába, svojega gospoda! Tako bom na Jezabéli maščeval+ kri svojih služabnikov, prerokov, in kri vseh Jehovovih služabnikov.+
8 Vsa Ahábova hiša mora umreti. Iz Ahábove hiše bom iztrebil+ vse moške*,+ tudi najmanjšega in ničvrednega+ v Izraelu.
9 Storil bom, da bo Ahábova hiša kakor hiša Nebátovega sina Jeroboáma+ in kakor hiša Ahíjevega sina Bašája.+
10 Jezabélo pa bodo požrli psi+ na jezreélskem polju, in nikogar ne bo, ki bi jo pokopal.‘« Tedaj je odprl vrata in zbežal.+
11 Ko se je Jehú vrnil k vojaškim poveljnikom svojega gospoda, so ga ti vprašali: »Ali je vse v redu?+ Zakaj je ta blaznež+ prišel k tebi?« On pa je odgovoril: »Saj poznate tega človeka in njegovo govorjenje.«
12 Toda oni so dejali: »To je prazen izgovor! Daj, povej nam!« Tedaj je rekel: »Govoril mi je tako in tako ter dejal: ‚Jehova govori takole: »Mazilim te za kralja nad Izraelom.«‘«+
13 Nato so hitro vzeli vsak svoje oblačilo+ in ga položili pred njim na stopnice. Začeli so trobiti na rog+ in govoriti: »Jehú je postal kralj!«+
14 Tako je Józafatov sin Jehú,+ Nimšíjev vnuk,+ skoval zaroto+ proti Jorámu.
Jorám pa je takrat stražil Ramót Gileád+ skupaj z vsem Izraelom zaradi sirskega kralja Hazaéla.+
15 Kasneje se je kralj Jorám+ vrnil v Jezreél,+ da bi si pozdravil rane, ki so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.+
Tedaj je Jehú rekel: »Če vam je prav*,+ naj nihče ne pobegne iz mesta, da bi šel in to oznanil v Jezreélu.«
16 In Jehú je stopil na bojni voz ter se odpeljal v Jezreél, kajti Jorám je ležal tam zaradi svojih ran, Judov kralj Ahazíja+ pa je bil pri njem na obisku.
17 Ko je stražar,+ ki je stal na stolpu+ v Jezreélu,+ videl, da prihaja množica Jehújevih mož, je sporočil: »Vidim množico mož.« Jorám pa je rekel: »Vzemi konjenika in jim ga pošlji naproti, da jih vpraša: ‚Ali prihajate v miru?‘«+
18 Tako mu je šel konjenik naproti in rekel: »Kralj pravi takole: ‚Ali prihajate v miru?‘« Toda Jehú je odgovoril: »Kaj ti mar, če prihajamo v miru?+ Pojdi za menoj!«
Stražar+ pa je sporočil: »Sel je prišel do njih, vendar se ni vrnil.«
19 Tedaj je poslal drugega konjenika. Ko je ta prišel do njih, je rekel: »Kralj pravi takole: ‚Ali prihajate v miru?‘« Toda Jehú je odgovoril: »Kaj ti mar, če prihajamo v miru?+ Pojdi za menoj!«
20 In stražar je sporočil: »Prišel je do njih, vendar se ni vrnil. Ta, ki vozi, pa vozi divje,+ kakor Nimšíjev vnuk Jehú.«+
21 Tedaj je Jorám dejal: »Vprezite mi voz!«+ In so vpregli njegov bojni voz. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazíja+ pa sta vsak na svojem bojnem vozu šla naproti Jehúju in prišla do njega, ko je bil na zemljišču Jezreélca Nabóta.+
22 Ko je Jorám zagledal Jehúja, ga je vprašal: »Ali prihajaš v miru, Jehú?« Odgovoril je: »Kako bi lahko bil mir,+ dokler je toliko nečistovanja in čaranja tvoje matere Jezabéle?«+
23 Tedaj je Jorám obrnil voz, da bi zbežal, in je zaklical Ahazíju: »Ahazíja, to je prevara!«+
24 Jehú pa je pograbil lok+ in ustrelil Joráma v pleča, tako da mu je šla puščica skozi srce. In zgrudil se je v svojem bojnem vozu.+
25 Nato je Jehú rekel svojemu pribočniku Bidkárju:+ »Dvigni ga in ga vrzi na zemljišče Jezreélca Nabóta!+ Spomni se, da sva jaz in ti vozila vprežena vozova za njegovim očetom Ahábom, ko je Jehova proti njemu objavil:+
26 ‚»Včeraj sem videl Nabótovo kri+ in kri njegovih sinov,«+ govori Jehova. »Gotovo ti bom povrnil+ na tem zemljišču,« govori Jehova.‘ Zato ga zdaj dvigni in ga vrzi na to zemljišče, kakor je govoril Jehova.«+
27 Ko je Judov kralj Ahazíja+ to videl, je zbežal po poti proti hiši na vrtu.+ (Kasneje se je Jehú pognal za njim in rekel: »Tudi njega ubijte!« Tako so ga zadeli, ko je v bojnem vozu šel proti Guru, ki je ob Jibleámu.+ Toda uspelo mu je zbežati v Megído,+ in tam je umrl.+
28 Njegovi služabniki so ga potem na vozu prepeljali v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem grobu poleg njegovih praočetov v Davidovem mestu.+
29 Ahazíja+ pa je v enajstem letu Ahábovega sina Joráma+ postal kralj nad Judom.)
30 Nato je Jehú prišel v Jezreél.+ Ko je Jezabéla+ izvedela za to, si je naličila+ oči s črno barvo in si lepo uredila glavo+ ter gledala skozi okno.+
31 Ko je Jehú vstopil skozi mestna vrata, je dejala: »Ali se je z Zimríjem,+ ki je umoril svojega gospoda, dobro končalo?«
32 Tedaj je povzdignil svoj obraz proti oknu in vprašal: »Kdo je z menoj? Kdo?«+ Dva ali trije dvorjani+ so takoj pogledali dol proti njemu.
33 Rekel jim je: »Vrzite jo dol!«+ Dvorjani so storili tako, in njena kri je oškropila zid in konje. Potem jo je Jehú še poteptal+ s svojimi konji.
34 Nato je šel noter, jedel in pil, zatem pa rekel: »Poskrbite za to prekleto žensko+ in jo pokopljite, ker je kraljeva hči.«+
35 Šli so torej, da bi jo pokopali, vendar niso našli od nje nič drugega kakor lobanjo, noge in dlani.+
36 Ko so se vrnili in to sporočili Jehúju, je ta rekel: »To je beseda, ki jo je Jehova govoril po+ svojem služabniku Tišbéjcu Eliju: ‚Psi bodo požrli Jezabélino meso na jezreélskem polju.+
37 Jezabélino truplo bo kakor gnoj+ na jezreélskem polju, da ne bo mogel nihče reči: »To je Jezabéla.«‘«+
