2. kraljev 5:1–27
5 Naamán,+ poveljnik vojske sirskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodu in cenjen, saj je po njem Jehova rešil Sirijo+ pred sovražniki. Toda ta pogumni in mogočni mož je bil gobav.
2 Ko so sirske razbojniške tolpe nekoč plenile+ po izraelski deželi, so od tam pripeljale ujeto majhno deklico,+ in ta je potem služila Naamánovi ženi.
3 Svoji gospodarici je rekla:+ »Ko bi le bil moj gospod pred prerokom,+ ki je v Samaríji! On bi ga ozdravil njegove gobavosti.«+
4 Potem je prišel nekdo in sporočil svojemu gospodu: »To in to je povedala deklica,+ ki je iz izraelske dežele.«
5 Sirski kralj je dejal Naamánu: »Le pojdi! Jaz pa bom poslal pismo Izraelovemu kralju.« Tako je odšel in vzel s seboj+ deset talentov srebra, šest tisoč šeklov zlata+ in deset novih oblačil.+
6 In Izraelovemu kralju je prinesel pismo,+ v katerem je pisalo: »S tem pismom ti pošiljam tudi svojega služabnika Naamána, da bi ga ozdravil gobavosti.«
7 Ko pa je Izraelov kralj prebral pismo, si je raztrgal+ oblačila in dejal: »Mar sem jaz Bog,+ da bi mogel usmrtiti ali ohraniti pri življenju?+ Kajti ta pošilja k meni človeka, da bi ga ozdravil gobavosti. Poglejte, prosim, poglejte, on išče prepir z menoj!«+
8 In ko je Elizej, Božji mož, slišal, da si je Izraelov kralj raztrgal oblačila,+ je kralju takoj poslal sporočilo: »Zakaj si si raztrgal oblačila? Naj, prosim, pride k meni, da bo vedel, da je prerok v Izraelu.«+
9 Tako je Naamán prišel s svojimi konji in bojnimi vozovi ter se ustavil pri vhodu v Elizejevo hišo.
10 Toda Elizej je k njemu poslal sla s sporočilom: »Pojdi in se sedemkrat+ umij+ v Jordanu, pa se ti bo meso obnovilo+ in boš čist.«
11 Tedaj se je Naamán razjezil+ in se obrnil, da bi odšel. Dejal je: »Glej, rekel sem si:+ ‚Prišel mi bo naproti, se postavil in klical Jehova, svojega Boga, ter šel z roko nad obolelim mestom in ozdravil gobavost.‘
12 Ali nista Abána in Parpár, reki v Damasku,+ boljši od vseh izraelskih voda?+ Ali se ne bi mogel umiti v njiju in postati čist?«+ Nato se je obrnil in besen odšel.+
13 Toda njegovi služabniki so pristopili k njemu in mu rekli: »Moj oče,+ če bi prerok zahteval od tebe kaj težkega, mar ne bi tega storil? Zakaj ga potem ne bi poslušal, ko ti je rekel ‚Umij se in boš čist‘?«
14 Tedaj je odšel dol in se sedemkrat potopil v Jordanu, kakor mu je rekel Božji mož.+ In meso se mu je obnovilo, da je bilo kakor meso majhnega dečka,+ in postal je čist.+
15 Potem se je z vsem spremstvom vrnil k Božjemu možu.+ Ko je prišel tja, je stopil pred njega in mu rekel: »Glej, zdaj vem, da ni Boga nikjer drugje na zemlji, razen v Izraelu.+ Sprejmi zdaj, prosim, to darilo kot blagoslov+ od svojega služabnika.«
16 Toda on je odvrnil: »Kakor res živi Jehova,+ pred katerim stojim, ne bom ga sprejel.«+ In ta ga je silil, naj ga sprejme, vendar ni hotel.
17 Na koncu je Naamán rekel: »Če je tako, naj, prosim, dajo meni, tvojemu služabniku, nekaj prsti,+ toliko, kolikor je lahko nosi en par mul, kajti tvoj služabnik ne bo več daroval žgalne daritve ali žrtve nobenemu drugemu bogu razen Jehovu.+
18 Tole pa naj Jehova odpusti tvojemu služabniku: Kadar bo moj gospod vstopil v Rimónovo hišo,+ da bi se tam priklonil, pa se bo ob tem opiral+ na mojo roko in se bom moral prikloniti+ v Rimónovi hiši, naj Jehova, prosim, odpusti tvojemu služabniku, ko se bom priklonil v Rimónovi hiši.«+
19 Elizej mu je rekel: »Pojdi v miru.«+ In je odšel od njega.
Ko je bil za Naamánom že precejšen kos poti,
20 si je Gehazi,+ služabnik Elizeja, Božjega moža,+ rekel: »Glej, moj gospodar je pustil tega Sirca Naamána+ oditi, ne da bi sprejel iz njegove roke, kar je prinesel. Kakor res živi Jehova,+ stekel bom za njim in vzel kaj od njega.«+
21 In Gehazi je pohitel za Naamánom. Ko je ta videl, da nekdo teče za njim, je stopil s svojega voza, mu šel naproti in ga vprašal: »Ali je vse v redu?«+
22 Odvrnil je: »Vse je v redu. Moj gospodar+ me je poslal,+ da ti sporočim: ‚Glej, pravkar sta z éfraimskega gorovja prišla k meni dva mladeniča izmed preroških sinov*.+ Daj jima, prosim, talent srebra in dve novi oblačili.‘«+
23 Naamán pa je rekel: »Izvoli, vzemi dva talenta.« In ga je silil,+ naj vzame. Nazadnje je zavezal dva talenta srebra v dve vreči skupaj z dvema novima oblačiloma, nato pa dal vreči dvema svojima služabnikoma, da sta ju nosila pred njim.
24 Ko je prišel do Ófela*, je vzel stvari iz njunih rok in jih shranil v hiši,+ moža pa je odslovil. In sta odšla.
25 Potem je vstopil in se postavil pred svojega gospodarja.+ In Elizej ga je vprašal: »Od kod prihajaš, Gehazi?« Odgovoril je: »Tvoj služabnik ni šel nikamor.«+
26 On pa mu je rekel: »Ali nisem bil v duhu s teboj, ko je mož stopil s svojega voza in ti šel naproti? Ali je sedaj čas za jemanje srebra ali za jemanje oblačil, oljčnih nasadov, vinogradov, ovc, goved, hlapcev ali dekel?+
27 Zato se bo Naamánova gobavost+ držala tebe in tvojega potomstva na veke!«+ In odšel je izpred njega gobav, bel kakor sneg.+
Opombe
^ »Ófel« pomeni »izboklina, grič, štrlina, vzpetina«. Ta Ófel je bil v Samaríji.
