2. kraljev 4:1–44
4 Nekoč je žena enega od preroških sinov*+ zaklicala Elizeju: »Tvoj služabnik, moj mož, je umrl, in ti dobro veš, da se je tvoj služabnik vedno bal+ Jehova. Sedaj pa je prišel upnik,+ da bi oba moja otroka vzel sebi za sužnja.«
2 Tedaj ji je Elizej rekel: »Kaj naj storim zate?+ Povej mi, kaj imaš v hiši.« In ona je odvrnila: »Tvoja dekla nima v hiši nič drugega kakor vrč olja.«+
3 Potem je rekel: »Pojdi in si od vseh svojih sosedov sposodi prazne posode. In naj jih ne bo malo!
4 Nato pojdi in zapri vrata za seboj in za svojima sinovoma ter začni vlivati olje v vse te posode; in tiste, ki bodo polne, postavi na stran.«
5 Tedaj je odšla od njega.
Ko je zaprla vrata za seboj in za svojima sinovoma, sta ji onadva prinašala posode, ona pa je vlivala vanje.+
6 In ko so bile posode polne, je enemu od sinov dejala: »Prinesi mi še kakšno posodo!«+ Toda on ji je odvrnil: »Ni več posod!« Tedaj je olje nehalo teči.+
7 Nato je šla to povedat Božjemu možu, on pa ji je dejal: »Pojdi, prodaj olje in odplačaj dolgove.+ S tem, kar bo ostalo, pa preživljaj sebe in svoja sinova.«+
8 Nekega dne pa je Elizej potoval skozi Šuném.+ Tam je živela neka ugledna ženska, ki ga je primorala,+ da je jedel pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je šel k njej, da bi jedel.
9 Čez nekaj časa je ta ženska svojemu možu dejala:+ »Glej, vem, da je tisti človek, ki se vedno oglasi pri nas, svet Božji mož.+
10 Narediva mu, prosim, strešno sobico+ ob zidu in mu vanjo postaviva posteljo, mizo, stol in svečnik.+ Tako se bo lahko umaknil vanjo, kadar koli bo prišel k nama.«+
11 Ko je tako nekega dne prišel tja, se je umaknil v strešno sobico in tam legel.
12 Potem je svojemu služabniku Gehaziju+ naročil: »Pokliči Šunémko.«+ In on jo je poklical, naj pride k njemu.
13 Dejal mu je še: »Takole ji, prosim, reci: ‚Glej, toliko si se trudila za naju.+ Kaj lahko storim zate?+ Ali naj govorim zate s kraljem+ ali s poveljnikom+ vojske?‘« Ona pa je odvrnila: »Ne, saj živim sredi svojega ljudstva.«+
14 Potem je Elizej vprašal: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazi je odvrnil: »Sina nima+ in njen mož je že star.«
15 In Elizej mu je takoj naročil: »Pokliči jo!« Poklical jo je torej, in ona je obstala pri vhodu.
16 Rekel ji je: »Naslednje leto ob tem času boš pestovala sina.«+ Ona pa je odvrnila: »Ne, moj gospod! Ti si Božji mož, nikar ne laži svoji dekli!«
17 Žena pa je res zanosila in naslednje leto ob istem času rodila sina,+ tako kakor ji je rekel Elizej.+
18 In otrok je rasel. Nekega dne pa je kot običajno šel k svojemu očetu, ki je bil z žanjci.+
19 Tedaj je očetu dejal: »Moja glava, o moja glava!«+ In oče je naročil svojemu služabniku: »Nesi ga k njegovi materi.«+
20 Služabnik ga je odnesel k njegovi materi. In deček je sedel na njenih kolenih do poldneva, potem pa je umrl.+
21 Tedaj je mati odšla gor in ga položila na posteljo+ Božjega moža,+ nakar je odšla ven in zaprla vrata za seboj.
22 Nato je poklicala svojega moža in mu dejala: »Pošlji mi, prosim, enega služabnika in eno oslico in mi dovoli, da stečem k Božjemu možu in se potem vrnem.«+
23 Toda on je rekel: »Zakaj greš k njemu danes? Saj ni ne mlaj+ ne šabat*.« Ona pa je odvrnila: »Ne skrbi, vse je v redu.«
24 Tako je osedlala oslico+ in dejala služabniku: »Poženi jo! Ne ustavljaj se zaradi mene, razen če ti bom rekla.«
25 Odšla je torej in prišla k Božjemu možu na goro Karmél. Ko jo je Božji mož zagledal od daleč, je svojemu služabniku Gehaziju+ takoj rekel: »Glej, tam je Šunémka.
26 Teci ji, prosim, naproti in jo vprašaj: ‚Ali si v redu? Ali je tvoj mož dobro? Ali je tvoj otrok dobro?‘« Odvrnila je: »Vse je v redu.«
27 Ko pa je prišla k Božjemu možu na goro, se je oklenila njegovih nog.+ Tedaj je Gehazi pristopil, da bi jo odrinil,+ toda Božji mož+ je rekel: »Pusti jo,+ ker ji je bridko v duši,+ Jehova pa mi je to prikril+ in mi ni oznanil.«
28 Rekla je: »Ali sem jaz prosila svojega gospoda za sina? Ali nisem rekla ‚Ne zbujaj mi lažnega upanja‘?«+
29 On pa je takoj naročil Gehaziju:+ »Opaši si ledja,+ vzemi mojo palico+ v roko in pojdi. Če boš koga srečal, ga ne pozdravljaj*,+ in če te bo kdo pozdravil, mu ne odgovarjaj. Mojo palico položi dečku na obraz.«+
30 Dečkova mati pa je rekla: »Kakor res živi Jehova+ in kakor res živi tvoja duša,+ ne bom te zapustila.«+ Tedaj je vstal in šel z njo.
31 Gehazi pa je šel naprej, in ko je prišel do dečka, mu je položil palico na obraz. Vendar ni bilo nobenega znaka življenja,+ zato se je vrnil k Elizeju in mu sporočil: »Deček se ni prebudil.«+
32 Ko je Elizej prišel v hišo, je deček mrtev ležal na njegovi postelji.+
33 Vstopil je, zaprl vrata,+ tako da sta bila z dečkom sama, in začel moliti k Jehovu.+
34 Nato je šel na posteljo in legel na otroka,+ pri čemer je položil svoja usta na njegova usta, svoje oči na njegove oči in svoje roke na njegove roke. In ko je tako ležal na njem, se je otrokovo telo ogrelo.
35 Zatem je vstal in zopet šel po hiši sem in tja, nakar je šel na posteljo in legel nanj. In deček je sedemkrat kihnil ter odprl oči.+
36 Tedaj je poklical Gehazija in mu rekel: »Pokliči Šunémko.«+ Poklical jo je in prišla je k njemu. Nato ji je dejal: »Vzemi svojega sina.«+
37 Pristopila je, padla na kolena pred njegove noge in se mu priklonila do tal.+ Zatem je vzela svojega sina in odšla ven.+
38 Po tistem se je Elizej vrnil v Gilgál;+ v deželi pa je bila lakota.+ In ko so preroški sinovi+ sedeli pred njim,+ je svojemu služabniku naročil:+ »Pristavi velik kotel in skuhaj enolončnico za preroške sinove.«+
39 Tako je eden izmed njih odšel na polje, da bi nabral slezenovec,+ vendar je našel divjo ovijalko in je nabral z nje za poln plašč divjih bučk. Ko se je vrnil, jih je narezal v kotel. Teh bučk pa niso poznali.
40 Potem so enolončnico nalili možem, da bi jedli. Toda ko so jo okusili, so zavpili: »Smrt je v kotlu,+ Božji mož!«+ In niso mogli jesti.
41 On pa je dejal: »Prinesite moko.« Ko jo je vrgel v kotel, je rekel: »Nalijte ljudem, da bodo jedli.« In v kotlu ni bilo nič škodljivega.+
42 Neki mož je prišel iz Baal Šalíše+ in v svoji vreči za kruh prinesel+ Božjemu možu kruh iz prvin pridelkov,+ dvajset ječmenovih hlebcev,+ in novo žito. In je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli.«+
43 Toda njegov strežnik je odvrnil: »Kako naj to postavim pred sto mož?«+ On pa je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli, kajti Jehova govori takole: ‚Jedli bodo in bo še ostalo.‘«+
44 Tedaj je postavil jed prednje in so jedli, in še jim je ostalo, tako kakor je rekel Jehova.+
Opombe
^ Takšno pozdravljanje je lahko trajalo dolgo časa, saj so k temu spadali poljubi, objemi in dolgi pogovori.
