2. kraljev 23:1–37
23 Kralj je nato poslal po vse Judove in jeruzalemske starešine.+ Ko so se zbrali pri njem,
2 je skupaj z vsemi Judovci in Jeruzalemčani, z duhovniki,+ preroki in z vsem ljudstvom, od najmanjšega do največjega,+ odšel v Jehovovo hišo in jim začel brati+ vse besede, zapisane v knjigi+ zaveze,+ ki so jo našli v Jehovovi hiši.+
3 Kralj pa je stal pri stebru+ in sklenil zavezo+ pred Jehovom, da bodo hodili+ za Jehovom, se z vsem svojim srcem+ in dušo+ ravnali po njegovih zapovedih,+ opominih+ in odredbah+ ter da bodo izpolnjevali besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi.+ In vse ljudstvo je privolilo v zavezo.+
4 Nato je kralj velikemu duhovniku Hilkíju,+ drugim duhovnikom in vratarjem+ zapovedal, naj iz Jehovovega templja prinesejo vso opremo, narejeno za Baala,+ za sveti kol*+ in za vso vojsko nebesnih teles.+ Vse to je potem zažgal zunaj Jeruzalema na kidrónskih terasah,+ pepel pa odnesel v Betel.+
5 Odpravil je duhovnike tujih bogov, ki so jih Judovi kralji postavili, da bi zažigali daritve na višavah v Judovih mestih in v okolici Jeruzalema, kakor tudi tiste, ki so zažigali daritve Baalu,+ soncu, luni, ozvezdjem zodiaka in vsej vojski nebesnih teles.+
6 Iz Jehovove hiše je prinesel tudi sveti kol+ in ga odnesel ven iz Jeruzalema, v dolino* Kidróna, ga tam sežgal+ in zdrobil v prah, prah pa raztresel po pokopališču+ preprostega ljudstva.
7 Poleg tega je tempeljskim prostituirancem*+ porušil hiše, ki so bile v Jehovovi hiši. V njih so ženske tkale platno za šotorska svetišča, v katerih so častili sveti kol.
8 In odvedel je vse duhovnike iz Judovih mest, da bi oskrunil višave, na katerih so ti duhovniki zažigali daritve, od Gébe+ do Beeršébe.+ Porušil je višave, ki so bile ob vratih mestnega poglavarja Jozueta, levo od vrat, skozi katera se je vstopalo v mesto.
9 Duhovniki+ višav niso smeli hoditi k Jehovovemu oltarju v Jeruzalemu, smeli pa so jesti nekvašene+ kruhke med svojimi brati.
10 Oskrunil je Tófet,+ ki je v dolini Hinómovih sinov,+ da ne bi nihče več Mólohu žrtvoval v ognju*+ svojega sina ali hčere.+
11 Prav tako ni več pustil, da bi konji, ki so jih Judovi kralji posvetili soncu, vstopali v Jehovovo hišo skozi jedilnico+ dvorjana Netán Méleha, ki je bila v stebrišču; bojne vozove, posvečene soncu,+ pa je sežgal v ognju.
12 Oltarje, ki so bili na strehi+ Áhazove zgornje sobe in so jih postavili Judovi kralji, in oltarje,+ ki jih je na obeh dvoriščih Jehovove hiše postavil Manáse, je kralj porušil, jih tam zdrobil, njihov prah pa raztresel po dolini Kidróna.
13 Poleg tega je oskrunil višave, ki so bile nasproti+ Jeruzalemu, desno* od Gore pogube*, in ki jih je Izraelov kralj Salomon+ zgradil Astárti,+ gnusobi Sidóncev, Kémošu,+ gnusobi Moábcev, in Milkómu,+ gnusobi Amónovih sinov.
14 Razbil+ je svete stebre in posekal svete kole, kraje, kjer so stali, pa je napolnil s človeškimi kostmi.
15 Porušil je tudi oltar, ki je bil v Betelu,+ in višavo, ki jo je zgradil Nebátov sin Jeroboám,+ ki je Izraela navajal na greh.+ Porušil je oltar in višavo. Nato je to višavo sežgal in jo zdrobil v prah, sežgal pa je tudi sveti kol.
16 Ko se je Josíja obrnil in zagledal grobove, ki so bili tam na gori, je poslal ljudi, da so iz grobov vzeli kosti. Sežgal+ jih je na oltarju, da bi ga oskrunil, po Jehovovi besedi,+ ki jo je oznanil Božji mož,+ ki je vse to vnaprej napovedal.
17 Nato je vprašal: »Kaj je tisti nagrobni spomenik, ki ga vidim tam?« Ljudje iz mesta so mu odgovorili: »To je grob+ Božjega moža, ki je prišel iz Juda+ in je oznanil te reči, ki si jih zdaj storil nad betelskim oltarjem.«+
18 Tedaj je rekel: »Pustite ga pri miru.+ Naj nihče ne premika njegovih kosti.« In so pustili njegove kosti pri miru skupaj s kostmi preroka,+ ki je prišel iz Samaríje.
19 Josíja je tudi odstranil vsa svetišča+ na višavah, ki so jih po samaríjskih mestih+ postavili Izraelovi kralji,+ da bi žalili Boga.+ Z njimi je storil enako, kakor je storil v Betelu.+
20 Vse duhovnike+ višav, ki so bili tam, je žrtvoval na oltarjih, na njih pa je tudi sežgal človeške kosti.+ Zatem se je vrnil v Jeruzalem.
21 Tedaj je kralj zapovedal vsemu ljudstvu: »Obhajajte pasho+ v čast Jehovu, svojemu Bogu, kakor je zapisano v tej knjigi zaveze.«+
22 Takšna pasha se ni obhajala vse od dni sodnikov, ki so sodili Izraelu,+ niti ves čas Izraelovih in Judovih kraljev.+
23 Toda v osemnajstem letu kralja Josíja so v Jeruzalemu obhajali takšno pasho v čast Jehovu.+
24 Josíja je odstranil tudi spiritistične medije+ in tiste, ki se ukvarjajo z napovedovanjem dogodkov,+ hišne bogove+ in gnusne* malike,+ vse gnusobe,+ ki jih je bilo mogoče videti v Judovi deželi in v Jeruzalemu, da bi tako izpolnil besede postave,+ ki so bile zapisane v knjigi,+ ki jo je duhovnik Hilkíja našel v Jehovovi hiši.+
25 Pred njim ni bilo takšnega kralja, ki bi se vrnil+ k Jehovu z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo+ in z vso svojo močjo ter bi vse delal v skladu z Mojzesovo postavo, pa tudi za njim ni bilo takšnega, kakor je bil on.
26 Vendar se Jehova ni odvrnil od svoje velike jeze, ki se je razvnela zoper Juda+ zaradi vseh žaljivih reči, s katerimi ga je žalil Manáse.+
27 Jehova je rekel: »Tudi Juda+ bom odstranil izpred svojega obličja,+ tako kakor sem odstranil Izraela.+ Zavrgel bom to mesto, ki sem si ga izbral, Jeruzalem, in hišo, za katero sem dejal: ‚Tam bo prebivalo moje ime.‘«+
28 Vsa druga Josíjeva dela in vse, kar je storil, je zapisano v kroniki+ Judovih kraljev.
29 V njegovih dneh je faraon Ného,+ egiptovski kralj, šel k asirskemu kralju k reki Évfrat.+ In kralj Josíja je šel nasproti faraonu,+ toda ta ga je ubil+ pri Megídu,+ takoj ko ga je zagledal.
30 Njegovi služabniki so ga mrtvega odpeljali na vozu iz Megída in ga pripeljali v Jeruzalem+ ter ga pokopali v njegovem grobu. Tedaj je ljudstvo dežele vzelo Josíjevega sina Joaháza,+ ga pomazililo in postavilo za kralja namesto njegovega očeta.
31 Joaház+ je bil star triindvajset let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal tri mesece. Njegovi materi je bilo ime Hamutála+ in je bila hči Jeremija iz Líbne.
32 Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh, povsem tako, kakor so delali njegovi praočetje.+
33 Faraon Ného+ mu je odvzel kraljevsko oblast nad Jeruzalemom in ga vklenil+ v Ríbli+ v hamátski deželi, deželi pa je naložil globo+ sto talentov srebra+ in en talent zlata.+
34 Poleg tega je faraon Ného postavil Josíjevega sina Eljakíma+ za kralja namesto njegovega očeta Josíja in ga preimenoval v Jojakíma. Joaháza pa je vzel in odpeljal v Egipt, in tam je umrl.+
35 Jojakím je dal faraonu srebro+ in zlato. Toda da bi lahko dal srebro, ki ga je zahteval faraon, je deželi naložil davek.+ Glede na višino davka,+ ki je bil vsakemu določen, je vzel srebro in zlato od ljudstva dežele, da bi ga dal faraonu Néhu.
36 Jojakím+ je bil star petindvajset let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal enajst let.+ Njegovi materi je bilo ime Zebúda in je bila hči Pedajája iz Rúme.
37 Delal je to, kar je slabo+ v Jehovovih očeh, povsem tako, kakor so delali njegovi praočetje.+
Opombe
^ Ali »ašero«.
^ Glej Dodatek 15.
^ Moški, ki so jih v templjih imeli za nečistovanje.
^ Dobesedno »peljal skozi ogenj«.
^ Ali »južno«, to je desno, gledano proti vzhodu.
^ Mišljena je Oljska gora, še zlasti njen južni konec, znan tudi kot Gora prestopka.
^ V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.
