2. kraljev 22:1–20
22 Josíja+ je bil star osem let, ko je zakraljeval, in v Jeruzalemu je vladal enaintrideset let. Njegovi materi je bilo ime Jedída in je bila hči Adajája iz Bozkáta.+
2 Delal je to, kar je prav v Jehovovih očeh.+ V vsem je hodil po poti svojega praočeta Davida+ in ni skrenil ne na desno ne na levo.+
3 Kralj Josíja pa je v osemnajstem letu svojega kraljevanja poslal tajnika Šafána,+ ki je bil Azaljájev sin in Mešulámov vnuk, v Jehovovo hišo in mu naročil:
4 »Pojdi gor k velikemu duhovniku Hilkíju.+ Naj pripravi denar,+ ki se prinaša v Jehovovo hišo+ in so ga vratarji+ zbrali od ljudstva.
5 Denar naj se izroči tistim, ki nadzorujejo delo+ v Jehovovi hiši, oni pa naj ga dajo delavcem, ki so v Jehovovi hiši, da bi popravili razpoke na hiši:+
6 rokodelcem, graditeljem in zidarjem. Z njim naj se tudi kupi les in obdelani kamni za popravilo hiše.+
7 Vendar naj se s tistimi, ki bodo dobili denar, ne dela obračun,+ ker zvesto+ delajo.«
8 Potem je veliki duhovnik Hilkíja+ rekel tajniku Šafánu:+ »V Jehovovi hiši sem našel knjigo postave.«+ In Hilkíja je knjigo dal Šafánu, ta pa jo je začel brati.
9 Tajnik Šafán je nato šel h kralju in mu rekel: »Tvoji služabniki so iz skrinje stresli denar, ki je bil prinesen v hišo, in ga izročajo tistim, ki nadzorujejo delo v Jehovovi hiši.«+
10 Tajnik Šafán je kralju še dejal: »Duhovnik Hilkíja mi je dal knjigo.«+ In Šafán jo je začel brati pred kraljem.
11 Takoj ko je kralj slišal besede iz knjige postave, si je raztrgal oblačila.+
12 Nato je duhovniku Hilkíju, Šafánovemu sinu Ahikámu,+ Mihajájevemu sinu Ahbórju, tajniku Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju+ zapovedal:
13 »Pojdite, povprašajte+ Jehova zame, za ljudstvo in za vsega Juda glede besed, zapisanih v tej knjigi, ki se je našla. Velika je namreč Jehovova jeza,+ ki se je vnela zoper nas, ker naši praočetje+ niso poslušali besed te knjige in niso delali po vsem, kar je v njej napisano za nas.«+
14 Tako so duhovnik Hilkíja, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá odšli k prerokinji+ Húldi, ženi Šalúma, varuha oblačil,+ ki je bil Tikvájev sin in Harhásov vnuk. Živela je v Jeruzalemu, v novem delu mesta. Ko so ji vse povedali,+
15 jim je rekla: »Jehova, Izraelov Bog, govori takole:+ ‚Možu, ki vas je poslal k meni, recite:
16 »Takole pravi Jehova: ‚Nad ta kraj in njegove prebivalce bom privedel nesrečo,+ vse besede+ knjige, ki jo je bral Judov kralj,+
17 ker so me zapustili in zažigali daritve drugim bogovom,+ da bi me žalili z vsemi deli svojih rok.+ Zato se je razvnel moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel.‘«‘+
18 Judovemu kralju, ki vas pošilja, da vprašate za nasvet Jehova, recite: ‚Glede besed, ki si jih slišal, Izraelov Bog Jehova govori takole:+
19 »Ker se je tvoje srce+ omehčalo in si se ponižal+ pred Jehovom, ko si slišal, kaj sem govoril glede tega kraja in njegovih prebivalcev, namreč da bodo postali grozljiv prizor in da jih bo doletelo prekletstvo,+ ter si si raztrgal+ oblačila in jokal pred menoj, sem te uslišal,« govori Jehova.+
20 »Zato bom storil, da boš legel+ k svojim praočetom, in v miru boš položen v svoj grob.+ Tvoje oči ne bodo gledale nesreče, ki jo bom privedel nad ta kraj.«‘« In odgovor so sporočili kralju.
