2. kraljev 19:1–37
19 Ko je kralj Ezekíja+ to slišal, je nemudoma raztrgal svoja oblačila,+ se ogrnil z raševino+ in odšel v Jehovovo hišo.+
2 In poslal je Eljakíma,+ ki je bil upravitelj dvora, tajnika Šébna+ in starešine izmed duhovnikov ogrnjene z raševino k preroku Izaiju,+ Amózovemu sinu.+
3 Rekli so mu: »Takole govori Ezekíja: ‚Danes je dan stiske,+ grajanja+ in predrznega zasmehovanja.+ Sinovi so namreč tik pred tem, da se rodijo,+ vendar ni moči za porod.+
4 Morda bo Jehova, tvoj Bog, slišal+ vse besede rabšaka*, ki ga je poslal njegov gospod, asirski kralj, da bi zasmehoval+ živega Boga, in ga bo Jehova, tvoj Bog, poklical na odgovor zaradi besed, ki jih je slišal.+ Zato môli+ za preostanek,+ ki je še živ.‘«
5 Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,+
6 jim je ta rekel: »Takole recite svojemu gospodu: ‚Jehova je dejal:+ »Ne boj se+ zaradi besed, ki si jih slišal, s katerimi so me žalili služabniki asirskega kralja.+
7 Glej, vanj bom dal duha,+ da bo slišal novico+ in se vrnil v svojo deželo. In storil bom, da bo v svoji deželi padel pod mečem.«‘«+
8 Ko je rabšak+ slišal, da se je asirski kralj odpravil iz Lahíša,+ se je vrnil k njemu in ga našel v boju z Líbno.+
9 Kralj pa je slišal, da se o etiopskem kralju Tirháku govori: »Glej, prišel se je bojevat zoper tebe.« Zato je znova poslal sle+ k Ezekíju s sporočilom:
10 »Takole recite Judovemu kralju Ezekíju: ‚Naj te tvoj Bog, na katerega se zanašaš, ne prevara+ z besedami: »Jeruzalem+ ne bo izročen v roke asirskemu kralju.«+
11 Glej, sam si slišal, kako so asirski kralji opustošili vse dežele.+ In ti naj bi se rešil?+
12 Ali so narode, ki so jih moji praočetje pokončali – Gozánce,+ Haránce,+ Rézefovce in Édenove sinove,+ ki so bili v Telasárju+ – njihovi bogovi+ rešili?
13 Kje so kralj Hamáta,+ kralj Arpáda,+ kralj mest Sefarvájima, Héne in Avája?‘«+
14 Ezekíja je vzel pismo iz rok slov in ga+ prebral. Nato je odšel gor v Jehovovo hišo in ga razgrnil pred Jehovom.+
15 In Ezekíja je molil+ pred Jehovom: »O Jehova, Izraelov Bog,+ ki sediš nad kerubi!+ Ti si edini pravi Bog nad vsemi kraljestvi sveta,+ ti si naredil nebo+ in zemljo.+
16 Jehova, nagni svoje uho in poslušaj.+ Jehova, odpri svoje oči+ in poglej. Prisluhni Senaheríbovim besedam, ki jih je poslal, da bi zasmehoval+ živega Boga.
17 Res je, Jehova, asirski kralji so opustošili narode in njihove dežele.+
18 Njihove bogove so izročili ognju, ker niso bili bogovi,+ ampak izdelek človeških rok,+ les in kamenje, zato so jih uničili.
19 In zdaj, Jehova, naš Bog,+ reši nas,+ prosim, iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva sveta vedela, da si ti, Jehova, edini Bog.«+
20 Tedaj je Izaija, Amózov sin, Ezekíju sporočil: »Takole govori Jehova, Izraelov Bog:+ ‚Slišal sem,+ ko si molil+ k meni glede asirskega kralja Senaheríba.
21 To je beseda, ki jo je Jehova izrekel zoper njega:»Zaničuje te, zasmehuje te devica, síonska hči.+Za teboj zmajuje z glavo+ jeruzalemska hči.+
22 Koga zasmehuješ+ in žališ?+Zoper koga povzdiguješ svoj glas+in ošabno dvigaš svoje oči?+Zoper Svetega Izraelovega!+
23 Po svojih slih+ zasmehuješ Jehova in govoriš:+‚Z množico svojih bojnih vozov+se bom povzpel na vrh gora,+na skrajna področja Libanona,+in posekal bom njegove visoke cedre,+ njegova najboljša brinova drevesa.+Prišel bom v njegovo najbolj odmaknjeno prebivališče, v njegov rodovitni gozd.+
24 Kopal bom in pil tujo vodo,s svojimi stopali bom izsušil vse nilske prekope v Egiptu.‘+
25 Ali nisi slišal,+ kaj sem že pred davnimi časi sklenil storiti?+Tega sem se domislil že zdavnaj,+zdaj pa bom to uresničil.+Ti boš opustošil utrjena mesta in jih spremenil v kupe ruševin.+
26 Njihovi prebivalci bodo slabotnih rok,+prestrašeni bodo in osramočeni.+Postali bodo kakor rastlinje na polju in kakor nežna trava,+kakor trava na strehah,+ ki jo ožge vzhodni veter.+
27 Dobro vem, kdaj mirno sediš, kdaj odhajaš+ in kdaj prihajaš,+pa tudi to, kako se srdiš name;+
28 tvoj srd+ in tvoje besnenje sta namreč prišla do mojih ušes.+Zato ti bom dal v nos svoj kavelj in med ustnice svojo uzdo+ter te odvedel nazaj po poti, po kateri si prišel.«+
29 To bo znamenje zate:+ letos boste jedli to, kar bo zraslo iz raztresenega semena,+ drugo leto žito, ki bo zraslo samo od sebe, tretje leto pa sejte seme+ in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.+
30 In tisti, ki bodo preživeli iz Judove hiše, tisti, ki bodo preostali,+ bodo poganjali korenine navzdol in rojevali sad navzgor.+
31 Kajti preostanek bo izšel iz Jeruzalema+ in preživeli z gore Síon.+ To bo storila gorečnost+ Jehova nad vojskami.
32 Zato Jehova takole govori o asirskem kralju:+ »Ne bo prišel v to mesto+ niti ne bo proti njemu izstrelil puščice,+ ne bo se mu približal s ščitom niti ne bo zoper njega naredil oblegovalnega nasipa.+
33 Vrnil se bo po isti poti, po kateri je prišel, v to mesto pa ne bo vstopil, govori Jehova.+
34 Branil bom+ to mesto in ga rešil zaradi sebe+ in zaradi svojega služabnika Davida.«‘«+
35 Tisto noč je Jehovov angel šel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož.+ Ko je ljudstvo navsezgodaj vstalo, glej, povsod sama trupla.+
36 Zato se je asirski kralj Senaheríb+ odpravil in šel. Vrnil+ se je in prebival v Nínivah.+
37 Ko pa se je nekega dne klanjal v hiši Nisróha,+ svojega boga,+ sta ga njegova sinova, Adraméleh in Sarézer, udarila z mečem+ ter pobegnila v araratsko deželo.+ In namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.+
