2. kraljev 10:1–36

10  Aháb je imel v Samaríji+ sedemdeset sinov.+ Zato je Jehú napisal pisma in jih poslal v Samaríjo jezreélskim knezom,+ starešinam+ in skrbnikom Ahábovih otrok. V pismih je pisalo:  »Vi imate pri sebi sinove svojega gospoda, imate pa tudi bojne vozove, konje,+ utrjeno mesto in orožje. Zato takoj ko boste prejeli to pismo,  poglejte, kateri izmed sinov vašega gospoda je najboljši in najprimernejši ter ga postavite na prestol njegovega očeta.+ Potem se bojujte za hišo svojega gospoda.«  Oni pa so se zelo prestrašili in so rekli: »Glej, dva kralja+ nista mogla obstati pred njim. Kako bomo potem obstali mi?«+  Tako so upravitelj hiše, mestni poglavar, starešine in skrbniki+ poslali Jehúju odgovor: »Tvoji služabniki smo in storili bomo vse, kar nam boš rekel. Nikogar ne bomo postavili za kralja. Stori, kar se ti zdi prav.«  Tedaj jim je napisal drugo pismo, ki se je glasilo: »Če ste na moji strani+ in poslušate moj glas, vzemite glave sinov+ svojega gospoda in pridite jutri ob tem času k meni v Jezreél.«+ Kraljevi sinovi, sedemdeset mož, pa so bili v mestu pri uglednih možeh, ki so jih vzgajali.  Ko je torej pismo prišlo do njih, so vzeli kraljeve sinove in jih pomorili, sedemdeset mož.+ Nato so njihove glave dali v košare in jih poslali Jehúju v Jezreél.  Tedaj je k njemu prišel sel+ in mu sporočil: »Prinesli so glave+ kraljevih sinov.« On pa je rekel: »Pri mestnih vratih naredite iz njih dva kupa in jih pustite tam do jutra.«+  Zjutraj pa je šel ven, se postavil pred vse ljudstvo in mu rekel: »Vi ste pravični.+ Glejte, jaz sem skoval zaroto+ proti svojemu gospodu in ga ubil.+ Toda kdo je pomoril vse te? 10  Vedite torej, da ne bo ostala neizpolnjena* nobena Jehovova beseda,+ ki jo je Jehova izrekel zoper Ahábovo hišo.+ Jehova je storil vse, kar je govoril po svojem služabniku Eliju.«+ 11  Jehú je pobil vse, ki so preostali iz Ahábove hiše v Jezreélu, vse njegove ugledne može,+ njegove znance in njegove duhovnike;+ nikogar od njegovih ni pustil pri življenju.+ 12  Potem je vstal in se odpravil v Samaríjo. Ko je bil na poti, je šel mimo hiše, ki so jo pastirji imeli za striženje ovc. 13  Tam je naletel na brate+ Judovega kralja Ahazíja.+ Vprašal jih je: »Kdo ste?« In oni so odvrnili: »Mi smo bratje Ahazíja in gremo povprašat, ali so kraljevi sinovi in sinovi kraljice matere dobro.« 14  Tedaj je rekel: »Primite jih žive!«+ In so jih prijeli žive ter jih pomorili pri vodnem zbiralniku, ki je bil ob hiši za striženje ovc, dvainštirideset mož. Niti enega ni pustil pri življenju.+ 15  Ko je odšel od tam, je srečal Rehábovega+ sina Jonadába,+ ki mu je prišel naproti. Blagoslovil ga je+ in mu rekel: »Ali si z vsem srcem z menoj, tako kakor sem jaz z vsem srcem s teboj?«+ Jonadáb je odvrnil: »Sem.« »Če si, mi podaj roko.« In mu je podal roko. On pa ga je vzel k sebi na voz+ 16  in mu rekel: »Pojdi z menoj in boš videl, da ne trpim, da bi kdo tekmoval+ z Jehovom.« Tako se je odpeljal z njim v njegovem vozu. 17  Ko je Jehú prišel v Samaríjo, je začel pobijati vse, ki so preostali iz Ahábove hiše v Samaríji, dokler jih ni iztrebil,+ kakor je Jehova govoril po Eliju.+ 18  Nato je Jehú zbral vse ljudstvo in mu rekel: »Aháb je malo častil Baala,+ Jehú pa ga bo častil bolj. 19  Zato zdaj skličite k meni vse Baalove preroke,+ vse njegove častilce+ in vse njegove duhovnike.+ Nobeden ne sme manjkati, ker bom Baalu priredil veliko žrtvovanje. Kdor bo manjkal, ne bo ostal živ.« Jehú pa je ravnal zvijačno,+ da bi uničil Baalove častilce. 20  Jehú je še rekel: »Razglasite slovesen zbor v čast Baalu.« In so ga razglasili. 21  Zatem je Jehú poslal sle po vsem Izraelu,+ in prišli so vsi Baalovi častilci, niti eden ni manjkal. Prihajali so v Baalovo hišo,+ tako da se je napolnila od enega konca do drugega. 22  Tedaj je rekel tistemu, ki je skrbel za oblačila: »Prinesi oblačila za vse Baalove častilce.« In prinesel jim je oblačila. 23  Nato je Jehú z Rehábovim sinom Jonadábom+ vstopil v Baalovo hišo in rekel Baalovim častilcem: »Skrbno poglejte, da ne bo tu med vami kakega Jehovovega častilca, ampak da bodo samo Baalovi častilci.«+ 24  In tako so prišli, da bi darovali žrtve in žgalne daritve, Jehú pa je zunaj postavil osemdeset svojih mož in jim naročil: »Če bo kdo od teh mož, ki jih izročam v vaše roke, pobegnil, boste dali svojo dušo za njegovo dušo!«+ 25  Ko je Jehú končal darovanje žgalnih daritev, je telesnim stražarjem* in pribočnikom ukazal: »Pojdite noter in jih pobijte! Naj nobeden ne uide!«+ Tako so jih stražarji in pribočniki+ pobili z ostrino meča in jih pometali ven. Prišli so vse do svetišča* Baalove hiše. 26  Nato so iz Baalove hiše odnesli svete stebre+ in jih vse sežgali.+ 27  Podrli so Baalov sveti steber+ in porušili Baalovo hišo+ ter jo spremenili v stranišča+ do današnjega dne. 28  Tako je Jehú iztrebil Baala iz Izraela. 29  Vseeno pa ni odstopil od grehov Nebátovega sina Jeroboáma,+ s katerimi je Izraela navajal na greh,+ namreč od čaščenja zlatih telet,+ od katerih je bilo eno v Betelu, drugo pa v Danu.+ 30  Zato je Jehova dejal Jehúju: »Ker si ravnal pravilno in si delal to, kar je prav v mojih očeh,+ ker si Ahábovi hiši storil vse, kar je bilo po volji mojemu srcu,+ bodo tvoji sinovi vse do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.«+ 31  Toda Jehú se ni trudil, da bi z vsem svojim srcem živel po postavi Jehova, Izraelovega Boga.+ Ni se odvrnil od grehov Jeroboáma, s katerimi je Izraela navajal na greh.+ 32  V tistem času je začel Jehova od Izraela po kosih trgati ozemlje. In Hazaél+ jih je napadal po vsem Izraelovem področju, 33  od Jordana proti vzhodu, vso gileádsko deželo,+ Gadovce,+ Rúbenovce+ in Manásejevce,+ od Aroêrja,+ ki je ob dolini* Arnóna, kakor tudi Gileád in Bašán.+ 34  Vsa druga Jehújeva dela, vse, kar je storil, in vsa njegova mogočna dejanja so zapisana v kroniki+ Izraelovih kraljev. 35  Jehú pa je legel k svojim praočetom+ in je bil pokopan v Samaríji. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Joaház.+ 36  Jehú je v Samaríji kraljeval nad Izraelom osemindvajset let.

Opombe

Dobesedno »padla na tla«.
Dobesedno »tekačem«.
Dobesedno »mesta«. Morda je šlo za stavbo, podobno utrdbi.
Glej Dodatek 15.