2. Korinčanom 5:1–21
5 Vemo namreč, da nam bo zemeljska hiša,+ ta šotor*,+ razpadla,+ in da bomo imeli v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki ni narejena z rokami+ in je večna.+
2 Kajti v tem bivališču zares ječimo+ in si goreče želimo obleči svoje nebeško bivališče,+
3 tako da nas, če si ga bomo res oblekli, ne bodo našli golih.+
4 Pravzaprav mi, ki smo v tem šotoru, ječimo, ker smo obteženi. Naša želja namreč ni, da bi to slekli, ampak da bi oblekli drugo*,+ da bi življenje pogoltnilo to, kar je smrtno.+
5 In za to nas je pripravil Bog,+ ki nam je dal duha+ kot zagotovilo+ tega, kar bo še prišlo.
6 Zato smo vedno polni poguma in vemo, da dokler bivamo v tem telesu, nismo pri Gospodu+
7 – živimo namreč po veri, ne pa po tem, kar vidimo.+
8 Smo pa polni poguma in bi rajši videli, da ne bi bili v tem telesu in bi se naselili pri Gospodu.+
9 Zato si tudi prizadevamo, da bi mu bili sprejemljivi,+ bodisi da bivamo pri njem bodisi da nismo pri njem.+
10 Pred Kristusovim sodnim stolom+ bo namreč razodeto, kakšni smo, da bo vsak dobil nagrado za tisto, kar je storil v telesu, pač ustrezno temu, kako je ravnal, bodisi dobro ali slabo.+
11 Ker imamo torej v mislih strah+ pred Gospodom, prepričujemo+ ljudi, in Bog nas dobro pozna. Vendar upam, da nas dobro pozna tudi vaša vest.+
12 Ne priporočamo+ vam spet sami sebe, temveč vam dajemo povod, da se hvalite z nami,+ da boste lahko odgovorili tistim, ki se hvalijo z zunanjostjo+ namesto s srcem.+
13 Če smo namreč bili iz uma,+ smo bili zaradi Boga, če pa smo zdravega uma,+ smo to zaradi vas.
14 Sili nas namreč Kristusova ljubezen, saj smo presodili, da je en človek umrl za vse.+ Vsi so namreč že umrli
15 in on je umrl za vse, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli zase,+ temveč za tistega,+ ki je zanje umrl in je bil obujen.+
16 Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu.+ Tudi če smo Kristusa kdaj poznali po mesu,+ ga sedaj zagotovo ne poznamo več tako.+
17 Če je torej kdo zedinjen s Kristusom, je novo stvarjenje.+ Staro je prešlo,+ glej, nastalo je novo.+
18 Vse to pa je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil+ s seboj in nam dal službo+ sprave,
19 namreč to, da objavljamo, da je Bog po Kristusu+ svet spravil+ s seboj+ in ljudem ni prišteval njihovih prestopkov,+ nam pa je zaupal besedo+ sprave.+
20 Veleposlaniki+ smo+ torej, ki zastopamo Kristusa,+ kakor da bi Bog po nas rotil.+ Kot Kristusovi zastopniki prosimo:+ »Spravite se z Bogom.«
21 Tega, ki ni poznal greha,+ je zaradi nas naredil daritev za greh,+ da bi lahko mi po njem postali pravični+ pred Bogom.
