2. Korinčanom 12:1–21
12 Moram se hvaliti. Ni ravno koristno, toda prešel bom na Gospodova nadnaravna videnja+ in razodetja.
2 Poznam človeka, zedinjenega s Kristusom, ki je bil pred štirinajstimi leti (ali v telesu ali zunaj telesa, tega ne vem, Bog ve) vzet+ vse do tretjih nebes.
3 Res, poznam takšnega človeka, ki je bil (ali v telesu ali ločen od telesa,+ tega ne vem, Bog ve)
4 vzet v raj+ in je slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dovoljeno govoriti.
5 S takšnim človekom se bom hvalil, ne bom pa se hvalil s seboj, razen s svojimi šibkostmi.+
6 Če bi se namreč hotel kdaj hvaliti,+ ne bi bil nerazumen, saj bi govoril resnico. Toda jaz se brzdam, da mi ne bi kdo pripisal več od tistega, kar sam vidi, da sem, ali kar sliši od mene,
7 samo zaradi premnogih razodetij.
Da se torej ne bi čutil preveč vzvišenega,+ mi je bil dan trn v telo,+ Satanov angel, da me stalno tepe, da se morda ne bi preveč poviševal.
8 Trikrat+ sem prosil Gospoda, da bi ga odpravil od mene,
9 pa mi je rekel: »Dovolj+ ti je nezaslužena dobrotljivost, ki ti jo že izkazujem; kajti moja moč se v popolnosti kaže na tebi, ko si šibek.«+ Zato se bom z velikim veseljem raje hvalil s svojimi šibkostmi,+ da bo Kristusova moč kakor šotor še naprej nad menoj.
10 Vesel sem torej v šibkostih, žalitvah, pomanjkanju, preganjanju in težavah za Kristusa. Kadar sem namreč šibek, tedaj sem močan.+
11 Postal sem nerazumen. In vi ste me v to prisilili,+ saj bi me morali priporočiti. V ničemer se namreč nisem izkazal manjvrednega od vaših nadapostolov,+ pa čeprav nisem nič.+
12 Dokazi mojega apostolstva+ so bili med vami očitni z vso zdržljivostjo+ in znamenji, čudeži in mogočnimi deli.+
13 V čem ste torej postali manj pomembni od drugih občin, razen v tem, da vam nisem postal breme?+ Odpustite mi prosim to krivico.
14 Glejte! Zdaj sem že tretjič+ pripravljen priti k vam in tudi tokrat vam ne bom v breme. Ne želim namreč vašega imetja,+ temveč vas, saj ni treba otrokom+ dajati na stran za starše, temveč staršem za otroke.+
15 Sam bom z velikim veseljem porabil vse in se do konca izčrpal za vaše duše.+ Če vas jaz ljubim še bolj, ali je potem mene treba ljubiti manj?
16 Kakor koli že, jaz vas nisem obremenjeval.+ Vi pa vseeno pravite, da sem bil »zvit« in da sem vas »z zvijačo« ujel.+
17 Ali sem vas morda izkoristil po katerem od tistih, ki sem jih poslal k vam?
18 Naprosil sem Tita, da naj pride k vam, in z njim poslal še enega brata. Ali vas je morda Tit izkoristil?+ Mar nisva hodila v istem duhu?+ Po istih stopinjah?
19 Mar ste ves ta čas mislili, da se zagovarjamo pred vami? Mi govorimo pred Bogom kot Kristusovi sledilci. Toda, ljubljeni, vse to je vam v okrepitev.+
20 Bojim se namreč, da vas ob svojem prihodu+ morda nekako ne bi našel takšnih, kakršne bi si želel, in da se jaz pred vami ne bi izkazal takšnega, kakršnega bi si vi želeli. Bojim se, da bi morda našel spore, ljubosumnost,+ jezo, prepire, obrekovanje, šušljanje, hvalisanje, nemire.+
21 Morda me bo moj Bog, ko bom zopet prišel, med vami ponižal in bom žaloval za mnogimi, ki so prej grešili,+ pa se za svojo nečistost, nečistovanje+ in razpuščeno vedenje*,+ čemur so se vdajali, niso pokesali.
