2. Korinčanom 11:1–33

11  Želim si, da bi prenesli malo moje nerazumnosti.+ Pravzaprav me že prenašate!  Zelo mi je namreč mar za vas, tako kakor je mar Bogu,+ saj sem vas jaz sam obljubil dati v zakon+ enemu možu,+ Kristusu, in mu vas želim izročiti kot čisto+ devico.+  Bojim pa se, da se ne bi, kakor je kača z zvijačo zapeljala Evo,+ vaše misli nekako pokvarile+ in ne bi bile več iskrene in čiste, tako kot si Kristus to zasluži.+  Če namreč pride kdo in vam oznanja drugega Jezusa, kakor smo vam ga oznanili mi,+ ali če prejmete duha, ki je drugačen od tistega, ki ste ga dobili,+ ali dobro novico,+ ki se razlikuje od tiste, ki ste jo sprejeli, takšnega z lahkoto prenašate.+  Menim namreč, da se niti v eni stvari nisem izkazal za manj vrednega+ od vaših nadapostolov.+  Pa tudi če sem nevešč v besedi,+ zagotovo nisem v spoznanju;+ tega smo vam na vse načine pokazali v vsem.+  Ali pa sem se pregrešil, ker sem vam z veseljem brezplačno+ oznanil Božjo dobro novico in se ponižal,+ da bi bili lahko vi povišani?  Druge občine sem oropal, s tem da sem od njih sprejel gmotno pomoč, da bi služil vam.+  Pa vendar, ko sem bil pri vas in sem se znašel v pomanjkanju, nisem bil prav nikomur v breme,+ saj so me bratje, ki so prišli iz Makedonije,+ obilno oskrbeli z vsem, kar sem potreboval. Resnično sem in bom še naprej gledal, da vam ne bom v ničemer v breme.+ 10  Dokler bo v meni Kristusova resnica,+ ne bo moglo nič ustaviti mojega hvaljenja+ v ahájskih krajih. 11  Zakaj tako ravnam? Ker vas ne bi ljubil? Bog ve, da vas ljubim.+ 12  To, kar delam, pa bom delal še naprej,+ da bi ovrgel izgovor teh, ki iščejo izgovor za to, da bi se jih v službi, s katero se hvalijo, imelo za nam enake. 13  Takšni so namreč lažni apostoli, sleparski delavci,+ ki se pretvarjajo, da so Kristusovi apostoli.+ 14  In nič čudnega, saj se sam Satan pretvarja, da je angel luči.+ 15  Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki+ pretvarjajo, da so služabniki pravičnosti. Toda njihov konec bo v skladu z njihovimi deli.+ 16  Še enkrat pravim: naj nihče ne misli, da sem nerazumen. Če pa to vendarle mislite, me sprejmite, pa četudi kot nerazumnega, da se bom tudi jaz lahko vsaj malo hvalil.+ 17  Tega, kar govorim, ne govorim po Gospodovem zgledu, temveč kakor v nerazumnosti, v tem samozavestnem hvaljenju.+ 18  Ker se mnogi hvalijo po mesu,+ se bom hvalil tudi jaz. 19  Vi namreč z veseljem prenašate nerazumneže, vi razumni. 20  Pravzaprav prenašate vsakega, ki vas zasužnji,+ vsakega, ki vam požira imetje, vsakega, ki si prisvaja, kar je vašega, vsakega, ki se povišuje nad vami, vsakega, ki vas udari po obrazu.+ 21  To govorim nam v sramoto, kakor da bi bil naš položaj šibek. Toda če kdo drug v čem ravna pogumno (nerazumno govorim),+ potem tudi jaz v tem ravnam pogumno. 22  Ali so oni Hebrejci? Jaz sem tudi.+ Ali so Izraelci? Jaz sem tudi. Ali so Abrahamovo seme? Jaz sem tudi.+ 23  Ali so Kristusovi služabniki? Kakor kak norec odgovarjam, da sem jaz še odličnejši:+ naprezal sem se mnogo bolj,+ v ječah sem bil pogosteje,+ udarcev sem dobil preko mere, pogosto sem bil blizu smrti.+ 24  Od Judov sem jih petkrat dobil po udarec manj kot štirideset,+ 25  trikrat sem bil prešiban,+ enkrat kamenjan,+ trikrat sem doživel brodolom,+ eno noč in dan sem prebil na globokem morju; 26  pogosto sem bil na poti, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred cestnimi razbojniki,+ v nevarnostih pred rojaki,+ v nevarnostih pred narodi,+ v nevarnostih v mestu,+ v nevarnostih v pustinji, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnimi brati, 27  v naprezanju in trudu, pogosto v neprespanih nočeh,+ v lakoti in žeji,+ mnogokrat brez hrane,+ v mrazu in nagoti. 28  Poleg teh zunanjih nadlog pa je še to, kar pritiska name iz dneva v dan, namreč skrb za vse občine.+ 29  Kdo je šibek,+ da ne bi bil tudi jaz šibek? Komu se omaja vera*, da ne bi v meni vzplamtelo? 30  Če se je že treba hvaliti, se bom hvalil+ s stvarmi, ki odkrivajo mojo šibkost. 31  Bog in Oče Gospoda Jezusa, tisti, ki naj bo hvaljen na večne čase, ve, da ne lažem. 32  V Damasku je deželni upravitelj pod kraljem Arétom stražil mesto Damaščanov, da bi me ujel,+ 33  pa so me v pleteni košari spustili skozi okno v obzidju,+ in tako sem mu ušel.

Opombe

Dobesedno »Kdo se spotakne«.