1. Samuelova 15:1–35
15 Pozneje je Samuel rekel Savlu: »Mene je Jehova poslal, naj te pomazilim+ za kralja nad njegovim ljudstvom Izraelom, zato zdaj prisluhni glasu Jehovovih besed.+
2 Tako pravi Jehova nad vojskami:+ ‚Amáleka bom poklical na odgovor,+ ker se je dvignil proti Izraelu, ko je ta šel iz Egipta.+
3 Zato zdaj pojdi in udari Amáleka+ ter ga pokončaj*+ z vsem, kar ima! Ne imej sočutja do njega, ampak usmrti+ moške in ženske, otroke in dojenčke,+ govedo in ovce, kamele in osle!‘«+
4 Savel je torej v Telaímu+ sklical ljudstvo in ga preštel. Bilo je dvesto tisoč pešcev in deset tisoč Judovih sinov.+
5 Savel je prišel vse do amalečánskega mesta in postavil zasedo v dolini*.
6 Medtem pa je Kenéjcem+ sporočil: »Pojdite, zapustite+ Amalečáne in odidite od njih, da vas ne pokončam skupaj z njimi. Vi ste namreč bili iz srca dobrotljivi* do Izraelovih sinov,+ ko so šli iz Egipta.«+ Tako so Kenéjci odšli od Amalečánov.
7 Savel pa je nato pobijal Amalečáne+ od Havíle+ do Šura,+ ki leži pred Egiptom.
8 Amalečánskega kralja Agága+ je ujel živega, vse drugo ljudstvo pa je pokončal z ostrino meča.+
9 Savel in ljudstvo so se usmilili Agága ter prizanesli najboljši in najdebelejši drobnici in govedu,+ ovnom in vsemu, kar je bilo dobro, in tega niso hoteli uničiti.+ Vse, kar je bilo ničvredno in zavrženo, pa so uničili.
10 Tedaj je k Samuelu prišla Jehovova beseda:
11 »Žal mi je,+ da sem postavil Savla za kralja, ker se je odvrnil+ od mene in ne izpolnjuje mojih besed.«+ Samuela je to tako prizadelo,+ da je vso noč vpil k Jehovu.+
12 Zjutraj je Samuel zgodaj vstal, da bi šel k Savlu. Toda Samuelu so sporočili: »Savel je šel v Karmél,+ in glej, postavil si je spomenik.+ Nato se je obrnil in se spustil v Gilgál.«
13 Nazadnje je Samuel le prišel do Savla in ta mu je rekel: »Blagoslovljen bodi od Jehova! Izpolnil sem Jehovovo besedo.«+
14 Toda Samuel je vprašal: »Kaj pa potem pomeni to meketanje drobnice, ki mi prihaja na ušesa, in mukanje živine, ki ga slišim?«+
15 Savel je odgovoril: »Od Amalečánov so jih pripeljali. Ljudstvo+ je namreč prizaneslo najboljši drobnici in govedu, da bi to žrtvovalo tvojemu Bogu Jehovu,+ ostalo pa smo pokončali.«
16 Tedaj mu je Samuel rekel: »Nehaj! Povedal ti bom, kaj mi je nocoj govoril Jehova.«+ In Savel je dejal: »Govori!«
17 Samuel je nadaljeval: »Ali nisi postal poglavar Izraelovih rodov, ko si bil še majhen v svojih očeh,+ in mar te ni Jehova mazilil+ za kralja nad Izraelom?
18 Jehova te je potem poslal, da opraviš nalogo, in ti naročil: ‚Pojdi in pokončaj tiste grešnike,+ Amalečáne, bojuj se proti njim, dokler jih ne iztrebiš!‘+
19 Zakaj torej nisi poslušal Jehovovega glasu, ampak si pohlepno planil po plenu+ in delal, kar je slabo v Jehovovih očeh?«+
20 Savel pa je Samuelu rekel: »Saj sem poslušal+ Jehovov glas, šel sem opravit nalogo, ki mi jo je naložil Jehova. Agága,+ amalečánskega kralja sem pripeljal, toda Amalečáne sem pokončal.+
21 Ljudstvo+ pa je od plena vzelo ovce in govedo, najboljše od tistega, kar je bilo določeno za pokončanje, da bi to žrtvovalo+ tvojemu Bogu Jehovu v Gilgálu.«+
22 Samuel je odvrnil: »Ali so Jehovu tako všeč žgalne daritve+ in žrtve kakor to, da se uboga Jehovov glas? Glej, ubogati+ je boljše kakor žrtvovati+ in poslušati je boljše kakor prinašati tolščo+ ovnov.
23 Upornost+ je namreč kakor greh vedeževanja+ in prevzetno ravnanje je kakor ukvarjanje s skrivnostnimi močmi in čaščenje hišnih bogov.+ Jehova te je zavrgel, tako da ne boš več kralj,+ ker si ti zavrgel njegovo besedo.«+
24 Tedaj je Savel rekel Samuelu: »Grešil sem,+ ker sem prestopil Jehovovo zapoved in tvoje besede. Bal sem se namreč ljudstva+ in ubogal njihov glas.
25 Zdaj pa te prosim, da mi oprostiš+ greh in se vrneš z menoj, da se priklonim+ Jehovu.«
26 Toda Samuel je Savlu rekel: »Ne bom se vrnil s teboj, ker si zavrgel Jehovovo besedo, Jehova pa je zdaj zavrgel tebe, tako da ne boš več kralj nad Izraelom.«+
27 Ko se je Samuel že obrnil, da bi šel, je Savel zgrabil rob njegove brezrokavne tunike, tako da se je odtrgal.+
28 Tedaj mu je Samuel rekel: »Jehova je danes odtrgal+ Izraelovo kraljestvo od tebe in ga bo dal tvojemu bližnjemu, ki je boljši od tebe.+
29 Izraelovo Veličanstvo+ pa ne laže+ in ničesar ne obžaluje. Ni namreč človek, da bi kaj obžalovalo.«+
30 Savel je odvrnil: »Grešil sem. Zdaj pa mi, prosim, izkaži čast+ pred starešinami mojega ljudstva in pred Izraelom ter se vrni z menoj, in jaz se bom priklonil tvojemu Bogu Jehovu.«+
31 Samuel se je torej vrnil in šel za Savlom in Savel se je priklonil Jehovu.
32 Zatem je Samuel rekel: »Privedite mi amalečánskega kralja Agága!« Agág je nerad* odšel k njemu, vendar si je rekel: »Nevarnost grenke smrti je zdaj gotovo minila.«
33 Toda Samuel je rekel: »Kakor je tvoj meč+ žene oropal otrok, tako bo tvoja mati+ najbolj oropana med ženami, ki so ostale brez otrok.«+ Nato je Samuel Agága razsekal na kose pred Jehovom v Gilgálu.+
34 Samuel je zatem odšel v Rámo, Savel pa v svojo hišo v Savlovi Gíbei.+
35 Samuel je žaloval+ za Savlom in ga vse do svoje smrti ni več videl. Jehovu pa je bilo žal, da je postavil Savla za kralja nad Izraelom.+
