1. Mojzesova 44:1–34
44 Nato je oskrbniku svoje hiše naročil:+ »Napolni možem vreče s hrano, kolikor bodo lahko nosili, in vsakemu na vrh v vrečo položi njegov denar.+
2 Najmlajšemu pa daj na vrh v vrečo mojo čašo, srebrno čašo, skupaj z denarjem za žito.« In storil je, kakor mu je Jožef naročil.+
3 Ko se je zdanilo, so može in njihove osle odpravili.+
4 Šli so iz mesta. Niso še bili daleč, ko je Jožef oskrbniku svoje hiše rekel: »Vstani! Pohiti za temi možmi, in ko jih dohitiš, jim reci: ‚Zakaj dobro vračate s hudim?+
5 Ali ni to čaša, iz katere moj gospod pije in z nezmotljivo natančnostjo bere prihodnost iz znamenj?+ Ravnali ste hudobno.‘«
6 Ko jih je oskrbnik* dohitel, jim je ponovil te besede.
7 Oni pa so mu rekli: »Zakaj naš gospod govori tako? Tvoji služabniki ne bi nikoli storili česa takega.
8 Glej, denar, ki smo ga našli na vrhu v vrečah, smo ti prinesli nazaj iz kánaanske dežele.+ Kako bi torej mogli ukrasti srebro ali zlato iz hiše tvojega gospodarja?+
9 Tisti od tvojih sužnjev, pri katerem najdeš to, naj umre, mi pa bomo sužnji našemu gospodarju.«+
10 Odvrnil je: »Naj bo tako, kot ste rekli.+ Tisti, pri katerem to najdem, bo postal moj suženj,+ vi pa boste spoznani za nedolžne.«
11 Vsak je torej hitro spustil na tla svojo vrečo in jo razvezal.
12 On pa je vse temeljito preiskal. Začel je pri najstarejšem in končal pri najmlajšem. Čašo je našel v Benjaminovi vreči.+
13 Tedaj so si raztrgali oblačila,+ naložili vsak svoj tovor nazaj na svojega osla in se vrnili v mesto.
14 Ko je Juda+ skupaj z brati prišel v Jožefovo hišo, je bil Jožef še vedno tam. In padli so pred njim na kolena in se priklonili do tal.+
15 Jožef jim je rekel: »Kaj ste to storili? Ali niste vedeli, da zna človek, kot sem jaz, brati prihodnost iz znamenj?«+
16 Juda je odvrnil: »Kaj naj odgovorimo našemu gospodarju? Kaj naj mu rečemo? Kako naj se izkažemo pravične?+ Pravi Bog je odkril pregreho tvojih sužnjev.+ Glej, sužnji našega gospodarja smo,+ tako mi kakor tisti, v čigar roki se je našla čaša!«
17 Jožef pa je rekel: »Nikoli ne bi storil česa takega!+ Mož, v čigar roki se je našla čaša, bo moj suženj,+ drugi pa pojdite v miru k svojemu očetu.«+
18 Tedaj je Juda stopil bliže in mu rekel: »Prosim, moj gospodar, dovoli svojemu sužnju, da pove besedo svojemu gospodarju,+ in se nikar ne razsrdi+ na svojega sužnja, zakaj ti si kakor faraon.+
19 Moj gospodar je svoje sužnje vprašal: ‚Ali imate očeta ali še kakega brata?‘
20 Tako smo svojemu gospodarju odgovorili: ‚Imamo ostarelega očeta in brata, najmlajšega, ki se je očetu rodil v starosti.+ Temu je brat umrl, tako da je ostal sam od svoje matere,+ in njega ima oče še posebej rad.‘
21 Potem si svojim sužnjem dejal: ‚Pripeljite mi ga, da ga vidim na lastne oči.‘+
22 Mi pa smo našemu gospodarju rekli: ‚Fant ne more zapustiti očeta. Če bi ga zapustil, bi oče gotovo umrl.‘+
23 Tedaj si rekel svojim sužnjem: ‚Če vaš najmlajši brat ne pride z vami, ne boste več videli mojega obličja.‘+
24 Tako smo odšli k tvojemu sužnju, našemu očetu, in mu sporočili besede našega gospodarja.
25 Čez čas je oče rekel: ‚Pojdite in kupite nam malo hrane.‘+
26 Toda odvrnili smo mu: ‚Ne moremo iti. Šli bomo samo, če bo šel z nami tudi naš najmlajši brat. Če namreč našega najmlajšega brata ne bo z nami, ne bomo mogli videti obličja tistega moža.‘+
27 Nato nam je tvoj suženj, naš oče, dejal: ‚Dobro veste, da mi je žena rodila samo dva sinova.+
28 Kasneje je eden odšel od mene in vzkliknil sem: »Raztrgan, raztrgan je!«+ In do danes ga nisem več videl.
29 Če boste vzeli tudi tega izpred mojih oči in ga bo zadela smrt, boste mojo sivo glavo v bolečini spravili v šeól*.‘+
30 Če bom torej zdaj prišel k tvojemu sužnju, svojemu očetu, in fanta, na čigar dušo je navezana njegova duša, ne bo z nami,+
31 bo oče gotovo umrl, kakor hitro bo videl, da fanta ni. Tako bodo tvoji sužnji sivo glavo svojega očeta, tvojega sužnja, res spravili žalostno v šeól.
32 Tvoj suženj je namreč glede fanta svojemu očetu zajamčil:+ ‚Če ti ga ne pripeljem nazaj, naj bo ta greh zoper mojega očeta vedno nad menoj.‘+
33 Zato te prosim: Dovoli, naj namesto fanta jaz ostanem za sužnja svojemu gospodarju, fant pa naj odide s svojimi brati.+
34 Saj, kako bi lahko šel k svojemu očetu brez fanta in gledal nesrečo, ki bi zadela očeta?«+
