1. Mojzesova 32:1–32
32 Jakob pa je nadaljeval svojo pot, in naproti so mu prišli Božji angeli.+
2 Kakor hitro jih je zagledal, je dejal: »To je Božji tabor!«+ Zato je tisti kraj poimenoval Mahanájim*.+
3 Potem je Jakob poslal pred seboj sle+ k svojemu bratu Ezavu v Seír,+ v edómsko deželo,+
4 in jim naročil: »Takole recite mojemu gospodu+ Ezavu: ‚Tvoj služabnik Jakob ti sporoča: »Kot tujec sem živel pri Labanu, in to dolgo, vse do sedaj.+
5 Imam govedo, osle, ovce, hlapce in dekle+ in rad bi o tem seznanil svojega gospoda, da bi si pridobil tvojo naklonjenost.«‘«+
6 Čez čas so se sli vrnili k Jakobu in povedali: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on ti prihaja naproti s štiristo možmi.«+
7 Jakob se je silno prestrašil in je postal zaskrbljen.+ Zato je ljudi, ki so bili z njim, pa tudi drobnico, govedo in kamele, razdelil v dva tabora+
8 in rekel: »Če bi Ezav prišel do enega tabora in ga napadel, potem bi vsaj drugemu taboru uspelo pobegniti.«+
9 Nato pa je Jakob dejal: »O Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka!+ O Jehova, ti, ki mi govoriš: ‚Vrni se v svojo deželo in k svojim sorodnikom, in bom dober s teboj‘,+
10 nisem vreden vse srčne dobrotljivosti* in vse zvestobe, ki si ju doslej izkazal svojemu služabniku,+ saj sem le s palico prečkal ta Jordan, zdaj pa sta iz mene nastala dva tabora.+
11 Reši me, prosim,+ iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, bojim se namreč, da bi prišel in napadel mene in matere z otroki.+
12 Saj si sam rekel: ‚Gotovo bom dober s teboj in naredil bom, da bo tvojega semena* kakor morskega peska, ki ga zaradi njegove številnosti ni mogoče prešteti.‘«+
13 Tisto noč je prespal tam. Nato je od tega, kar je imel, za svojega brata Ezava pripravil darilo:+
14 dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov,
15 trideset doječih kamel z mladiči, štirideset krav in deset bikov ter dvajset oslic in deset oslov.+
16 Zatem je čredo za čredo izročal služabnikom in jim večkrat ponovil: »Prečkajte potok pred menoj in pustite med čredami nekoliko prostora.«+
17 Prvemu je še naročil: »Če bi te moj brat Ezav srečal in vprašal ‚Čigav si in kam greš in čigavo je vse to pred teboj?‘,
18 mu reci: ‚Od tvojega služabnika Jakoba. To je darilo,+ ki ga pošilja mojemu gospodu+ Ezavu, in glej, tudi sam gre za nami.‘«
19 Tudi drugemu in tretjemu in vsem, ki so šli za čredami, je naročil: »To povejte Ezavu, ko ga boste srečali.+
20 Recite tudi: ‚Glej, tvoj služabnik Jakob gre za nami.‘«+ Rekel si je namreč: »Z darilom, ki bo šlo pred menoj, ga bom morda pomiril,+ nato pa bom stopil predenj. Mogoče me bo prijazno sprejel.«+
21 Tako je darilo šlo pred njim, sam pa je tisto noč prespal v taboru.+
22 Pozneje, še isto noč, pa je vstal in vzel svoji ženi,+ dekli,+ enajst sinov+ ter prečkal Jabók na plitvini.+
23 Vzel jih je torej in prepeljal na drugo stran reke*.+ Prepeljal je vse, kar je imel.
24 Ko je Jakob ostal sam, se je z njim začel bojevati neki mož, in to je trajalo vse do zore.+
25 Ko je videl, da ga nikakor ne premaga,+ se je dotaknil njegovega kolčnega sklepa*, tako da se je Jakobu, medtem ko se je z njim bojeval, izpahnil kolk.+
26 Nato mu je rekel: »Izpusti me, saj se že svita.« Jakob mu je odvrnil: »Ne bom te izpustil, dokler me ne blagosloviš.«+
27 Tedaj ga je mož vprašal: »Kako ti je ime?« In odgovoril je: »Jakob.«
28 Nato mu je rekel: »Ne boš se več imenoval Jakob, ampak Izrael*.+ Bojeval+ si se namreč z Bogom in ljudmi, in si zmagal.«
29 Nato ga je Jakob vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« On pa mu je odvrnil: »Zakaj sprašuješ po mojem imenu?«+ In zatem ga je blagoslovil.
30 Jakob je tisti kraj poimenoval Penuél*.+ Sam je namreč dejal: »Videl sem Boga iz obličja v obličje, kljub temu pa je bila moja duša obvarovana.«+
31 In sonce je vzšlo nad njim, ko je šel mimo Penuéla, toda zaradi kolka je šepal.+
32 Zato Izraelovi sinovi vse do danes ne jedo kite*, ki je na kolčnem sklepu, ker se je tisti mož dotaknil Jakobovega kolčnega sklepa na mestu, kjer je kita.+
Opombe
^ »Mahanájim« pomeni »dva tabora«.
^ Ali »potomstva«.
^ Glej Dodatek 15.
^ Dobesedno »njegove ponvice kolčnega sklepa«.
^ »Izrael« pomeni »Bog se bojuje; ta, ki se (vztrajno) bojuje z Bogom«.
^ »Penuél« pomeni »Božje obličje«.
^ Očitno gre za kito, ki je povezana z bedrnim (ishiadičnim) živcem.
