1. Mojzesova 30:1–43
30 Ko pa je Rahela videla, da Jakobu ne rojeva otrok, je postala ljubosumna na sestro in je Jakobu rekla:+ »Daj mi otrok, drugače bom kakor mrtva ženska.«+
2 Tedaj se je Jakob razjezil na Rahelo in ji rekel:+ »Jaz nisem Bog. On ti je odrekel telesni sad.«+
3 Ona pa je rekla: »Glej, tu je moja sužnja Bílha.+ Spi z njo, da bo rodila na mojih kolenih in bom po njej lahko tudi jaz dobila otroke.«+
4 Dala mu je torej svojo deklo Bílho za ženo, in Jakob je spal z njo.+
5 Bílha je zanosila in Jakobu rodila sina.+
6 Tedaj je Rahela rekla: »Bog je bil moj sodnik.+ Slišal je moj glas in mi dal sina.« Zato mu je dala ime Dan*.+
7 Rahelina dekla Bílha pa je spet zanosila in Jakobu rodila drugega sina.
8 In Rahela je rekla: »Z vso močjo sem se bojevala s sestro in sem zmagala!« Zato mu je dala ime Néftali*.+
9 Ko je Leja videla, da ne rojeva več, je vzela svojo deklo Zílpo in jo dala Jakobu za ženo.+
10 Tako je Lejina dekla Zílpa Jakobu rodila sina.
11 Tedaj je Leja rekla: »Kakšna sreča!« Zato mu je dala ime Gad*.+
12 Zatem je Lejina dekla Zílpa Jakobu rodila še drugega sina.
13 In Leja je rekla: »Kako sem srečna! Ženske me bodo gotovo štele za srečno.«+ Zato mu je dala ime Áser*.+
14 Nekega dne ob času pšenične žetve+ je Rúben+ na polju našel mandragore in jih prinesel svoji materi Leji. Tedaj je Rahela Leji rekla: »Daj mi, prosim, nekaj mandragor, ki ti jih je prinesel tvoj sin.«+
15 In ona ji je odvrnila: »Ali ti ni dovolj, da si mi vzela moža,+ da mi hočeš zdaj vzeti še mandragore?« Rahela pa je rekla: »Naj zato nocoj v zameno za mandragore spi s teboj.«
16 Ko se je Jakob zvečer vračal s polja,+ mu je naproti prišla Leja in rekla: »Z menoj boš spal, saj sem te zase najela z mandragorami, ki mi jih je prinesel moj sin.« Tisto noč je torej spal z njo.+
17 In Bog je Lejo uslišal, tako da je zanosila in Jakobu rodila petega sina.+
18 Tedaj je Leja rekla: »Bog mi je dal plačilo, ker sem možu dala svojo deklo.« Zato mu je dala ime Isahár*.+
19 Nato je Leja spet zanosila in Jakobu rodila šestega sina.+
20 In Leja je rekla: »Bog me je obdaril, res bogato obdaril. Zdaj se bo moj mož končno sprijaznil* z menoj,+ saj sem mu rodila že šest sinov.«+ Zato mu je dala ime Zábulon*.+
21 Nato pa je rodila hčer in ji dala ime Dina.+
22 Končno se je Bog spomnil Rahele. Uslišal jo je, tako da ji je odprl maternico.+
23 Zanosila je in rodila sina. Tedaj je rekla: »Bog mi je odvzel sramoto.«+
24 Sinu je dala ime Jožef*.+ Rekla je namreč: »Jehova mi je pridal še enega sina.«
25 Takoj zatem, ko je Rahela rodila Jožefa, pa je Jakob Labanu rekel: »Dovoli mi, da grem v svoj kraj in v svojo deželo.+
26 Daj mi moji ženi, za kateri sem ti služil, in moje otroke, da odidem. Sam namreč dobro veš, kako sem ti služil.«+
27 Tedaj mu je Laban rekel: »Če sem si pridobil tvojo naklonjenost, ostani pri meni. Po znamenjih sem spoznal, da me Jehova blagoslavlja zaradi tebe.«+
28 Dodal je še: »Povej, kakšno plačilo hočeš od mene, in ti ga bom dal.«+
29 On pa mu je odvrnil: »Sam dobro veš, kako sem ti služil in kako je bilo s tvojo živino v moji oskrbi,+
30 da si pred mojim prihodom imel malo, zdaj pa se je to zelo namnožilo, saj te je Jehova blagoslavljal, odkar sem prišel jaz.+ Kdaj pa bom lahko kaj storil tudi za svojo hišo?«+
31 Tedaj je Laban rekel: »Kaj naj ti dam?« Jakob pa mu je odgovoril: »Ničesar mi ni treba dati!+ Še naprej bom pasel tvojo čredo+ in jo varoval,+ če boš storil zame naslednje:
32 Danes bom šel skozi vso tvojo čredo. Izloči iz nje vse lisaste in pisane ovce ter vse temnorjave mlade ovne in vse pisane in lisaste koze. Takšna drobnica naj bo odslej moje plačilo.+
33 Kadar koli boš v prihodnje prišel preverit moje plačilo, boš videl, ali sem pošteno ravnal.+ Če boš pri meni našel kozo, ki ne bo lisasta ali pisana, ali mladega ovna, ki ne bo temnorjav, se bo to štelo za ukradeno.«+
34 Laban je odvrnil: »Dobro! Naj bo tako, kakor si rekel.«+
35 Še isti dan je izločil progaste in pisane kozle ter vse lisaste in pisane koze, vse, kar je imelo na sebi kaj belega, in vse temnorjave mlade ovne ter jih je dal v roke svojim sinovom.
36 Nato je določil razdaljo treh dni hoda med seboj in Jakobom. Jakob pa je pasel preostalo Labanovo čredo.
37 Tedaj si je Jakob vzel še zelene veje stiraksovega drevesa,+ mandljevca+ in platane+ in jim je na posameznih mestih naredil bele lise, tako da jih je na teh mestih olupil in se je na vejah pokazala belina.+
38 Na koncu je olupljene veje položil pred čredo v korita,+ kamor se je čreda prihajala napajat, da bi to pri živalih povzročilo gonitev, ko bi se prišle napajat.
39 In drobnica se je pred vejami res začela goniti. To, kar je nato povrgla, je bilo progasto, lisasto in pisano.+
40 Jakob je mlade ovne izločal, nato pa čredo postavljal tako, da je bila obrnjena proti progastim in vsem temnorjavim v Labanovi čredi. Potem je sam odbral drobnico zase in te ni več dajal k Labanovi čredi.
41 In vedno, kadar se je začela goniti krepka+ drobnica, je Jakob veje položil v korita+ pred oči drobnice, da bi se gonila poleg vej.
42 Kadar pa je bila drobnica videti slabotna, jih ni polagal tja. Tako je bila slabotna drobnica vedno Labanova, krepka pa Jakobova.+
43 In mož je postajal vse bogatejši ter je v last dobil veliko čredo, pa tudi dekle in hlapce, kamele in osle.+
Opombe
^ »Dan« pomeni »sodnik«.
^ »Néftali« pomeni »moji boji«.
^ »Gad« pomeni »sreča«.
^ »Áser« pomeni »srečen«.
^ »Isahár« pomeni »on je plačilo«.
^ Ali »bival«.
^ »Zábulon« pomeni »bivanje«, morda tudi »sprijaznjenje«.
^ »Jožef« je skrajšana oblika imena »Josifjá«, ki pomeni »naj Jah prida (namnoži); Jah je pridal (namnožil)«.
