1. Mojzesova 22:1–24
22 Po teh dogodkih pa je pravi Bog preizkusil Abrahama.+ Poklical ga je: »Abraham!« In ta mu je odvrnil: »Glej, tu sem!«+
2 Bog mu je nato rekel: »Vzemi, prosim, svojega sina, edinca, ki ga tako ljubiš,+ Izaka,+ in pojdi v deželo Moríjo+ ter ga tam, na eni od gor, na katero te bom napotil, daruj v žgalno daritev.«+
3 Tako je Abraham vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla ter vzel s seboj dva služabnika in svojega sina Izaka.+ Nasekal je tudi drva za žgalno daritev. Nato je vstal in se odpravil proti kraju, kamor ga je napotil pravi Bog.
4 Tretji dan je Abraham povzdignil oči in od daleč zagledal ta kraj.
5 Tedaj je Abraham služabnikoma rekel:+ »Ostanita tukaj z oslom, midva s fantom pa greva tja, da počastiva Boga.+ Nato se vrneva k vama.«
6 Tedaj je Abraham vzel drva za žgalno daritev in jih naložil sinu Izaku.+ Vzel je še ogenj in nož, nakar sta skupaj odšla.+
7 Izak pa je svojega očeta Abrahama nagovoril: »Oče!«+ Ta je odvrnil: »Tu sem, moj sin!«+ Nato ga je vprašal: »Glej, ogenj in drva, kje pa je ovca za žgalno daritev?«+
8 Abraham mu je odgovoril: »Bog si bo priskrbel ovco za žgalno daritev,+ moj sin.« In šla sta skupaj naprej.
9 Končno sta prispela na kraj, kamor ga je napotil pravi Bog. Abraham je tam postavil oltar+ in nanj naložil drva. Sinu Izaku je zvezal roke in noge ter ga položil na drva na oltarju.+
10 Nato je Abraham iztegnil roko in vzel nož, da bi ubil svojega sina.+
11 Toda z neba ga je poklical Jehovov angel:+ »Abraham, Abraham!« Odgovoril je: »Tu sem!«
12 Dejal mu je: »Ne izteguj roke zoper fanta in ne stori mu ničesar,+ ker zdaj res vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, edinca.«+
13 Tedaj je Abraham povzdignil oči in pogledal, in glej, nekoliko stran od njega je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel, vzel ovna in ga daroval kot žgalno daritev namesto sina.+
14 In Abraham je ta kraj poimenoval Jehova Jiré*. Zato se še danes reče: »Na Jehovovi gori bo priskrbljeno.«+
15 Jehovov angel je še drugič z neba poklical Abrahama
16 in mu dejal: »‚Prisegam pri samem sebi,‘ govori Jehova,+ ‚ker si to storil in mi nisi odrekel svojega sina, edinca,+
17 te bom zagotovo blagoslovil in pomnožil tvoje seme*, da ga bo kakor zvezd na nebu in kakor peska na morski obali,+ in tvoje seme bo zavzelo vrata svojih sovražnikov.+
18 Ker si poslušal moj glas, bodo po tvojem semenu+ blagoslovljeni* vsi narodi na zemlji.‘«+
19 Zatem se je Abraham vrnil k služabnikoma in skupaj so se odpravili na pot v Beeršébo.+ In Abraham je naprej prebival v Beeršébi.
20 Po teh dogodkih pa so Abrahamu sporočili: »Glej, tudi Milka+ je tvojemu bratu Náhorju+ rodila sinove:
21 prvorojenca Uza, njegovega brata Buza+ in Kemuéla, Áramovega očeta,
22 pa Késeda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.«+
23 Betuélu pa se je rodila Rebeka.+ Teh osem je torej Milka rodila Abrahamovemu bratu Náhorju.
24 Imel je tudi stransko ženo*, ki ji je bilo ime Reúma. Tudi ta mu je rodila, in sicer Tébaha, Gáhama, Táhaša in Maahája.+
Opombe
^ »Jehova Jiré« pomeni »Jehova bo priskrbel«.
^ Ali »potomstvo«.
^ To je v poligamnem zakonu žena, ki si jo moški vzame za ženo poleg svoje prave žene (oziroma pravih žena) in ima nižji položaj od prave žene.
