1. kraljev 3:1–28
3 Salomon pa je postal zet+ faraona, egiptovskega kralja. Vzel je njegovo hčer+ in jo pripeljal v Davidovo mesto,+ da je tam prebivala, dokler ni dogradil svoje hiše,+ Jehovove hiše+ in obzidja okrog Jeruzalema.+
2 Toda ljudstvo je darovalo žrtve na višavah,+ kajti do takrat še ni bila zgrajena hiša Jehovovemu imenu.+
3 Salomon pa je imel rad+ Jehova in se je ravnal po odredbah svojega očeta Davida,+ le da je daroval žrtve in zažigal daritve na višavah.+
4 Tako je šel kralj Salomon v Gibeón,+ da bi tam daroval žrtve, saj je bila to najpomembnejša višava.+ Na tamkajšnjem oltarju je daroval tisoč žgalnih žrtev.+
5 V Gibeónu pa se mu je ponoči v sanjah+ prikazal Jehova+ in mu rekel: »Povej, kaj želiš, da ti dam?«+
6 Salomon pa je odvrnil: »Svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, si izkazoval veliko srčno dobrotljivost*,+ ker ti je služil zvesto* in pravično+ ter je bil poštenega srca pred teboj. To veliko srčno dobrotljivost si mu izkazal tudi s tem, da si mu dal sina, ki danes sedi na njegovem prestolu.+
7 In zdaj, Jehova, moj Bog, ti si svojega služabnika postavil za kralja namesto mojega očeta Davida, čeprav sem še deček+ in nimam nobenih izkušenj.+
8 Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izbral,+ ljudstva, ki je tako veliko, da ga ni mogoče prešteti in ugotoviti njegovega števila.+
9 Zato daj svojemu služabniku poslušno srce, da bo mogel soditi+ tvojemu ljudstvu ter razsojati med dobrim in slabim.+ Kajti kdo je zmožen soditi+ temu tvojemu težavnemu ljudstvu?«+
10 Jehovu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to.+
11 In Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in nisi prosil za dolgo življenje, niti za bogastvo,+ niti za duše svojih sovražnikov, ampak si prosil za razumnost*, da bi znal razsojati,+
12 glej, bom storil po tvojih besedah.+ Glej, dal ti bom modro in razumno srce,+ kakršnega ni imel še nihče pred teboj niti ga ne bo imel nihče za teboj.+
13 Dal pa ti bom tudi tisto, česar nisi prosil:+ bogastvo+ in slavo, tako da ti vse tvoje dni ne bo enakega med kralji.+
14 In če boš hodil po mojih poteh, kakor je hodil tvoj oče David,+ ter boš izpolnjeval moje uredbe+ in moje zapovedi, bom podaljšal tvoje dni.«+
15 Tedaj se je Salomon prebudil,+ in glej, bile so sanje. Nato je odšel v Jeruzalem, stopil pred Skrinjo+ Jehovove zaveze in daroval žgalne žrtve in mirovne+ daritve ter priredil pojedino+ za vse svoje služabnike.+
16 V tistem času sta prišli h kralju dve ženski, prostitutki,+ in stopili predenj.+
17 Ena od njiju je rekla: »Moj gospod,+ s to žensko prebivam v isti hiši in jaz sem rodila poleg nje v hiši.
18 Tretjega dne po mojem porodu pa je rodila tudi ta ženska. Bili sva skupaj. Nikogar drugega ni bilo z nama v hiši, samo midve sva bili v hiši.
19 Potem pa je sin te ženske umrl, ker ga je ponoči poležala.
20 Tako je vstala sredi noči in med tem, ko je tvoja sužnja spala, vzela mojega sina, ki je bil poleg mene, ter ga dala sebi v naročje, svojega mrtvega sina pa je položila meni v naročje.
21 In ko sem proti jutru vstala, da bi podojila+ svojega sina, glej, je bil mrtev. Toda ko sem si ga zjutraj natančno ogledala, sem videla, da to ni moj sin, ki sem ga rodila.«
22 Druga ženska pa je rekla: »Ne, živi otrok je moj, mrtvi pa je tvoj!« Toda prva je odvrnila: »Ne, mrtvi otrok je tvoj, živi pa je moj!« In tako sta se prepirali pred kraljem.+
23 Tedaj je kralj rekel: »Ena pravi: ‚Moj sin je ta, ki živi, tvoj pa je ta, ki je mrtev!‘ Toda druga pravi: ‚Ne, tvoj sin je ta, ki je mrtev, moj pa je ta, ki živi!‘«
24 Zatem je ukazal:+ »Prinesite mi meč!« In ko so pred kralja prinesli meč,
25 je kralj rekel: »Živega otroka presekajte na dvoje, potem pa dajte eno polovico eni ženski in drugo polovico drugi.«
26 Tedaj je ženski, katere sin je bil živ, srce+ vztrepetalo zaradi njenega sina,+ zato je rekla kralju: »Moj gospod!+ Naj dajo živega otroka njej! Samo naj ga ne usmrtijo!« Toda druga ženska je rekla: »Naj ne bo niti moj niti tvoj! Presekajte ga!«+
27 Tedaj je kralj dejal: »Živega otroka dajte prvi, nikar ga ne umorite! Ona je njegova mati.«
28 Ves Izrael je izvedel za razsodbo,+ ki jo je izrekel kralj. In obšel jih je strah pred kraljem,+ saj so videli, da je v njem Božja modrost,+ da deli pravico.
