1. kraljev 22:1–53
22 Tri leta ni bilo vojne med Sirijo in Izraelom.
2 Tretjega leta pa je Judov kralj Józafat+ prišel k Izraelovemu kralju.
3 In Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da Ramót Gileád+ pripada nam? Toda mi se ga obotavljamo vzeti iz roke sirskega kralja.«
4 Nato je vprašal Józafata: »Ali boš šel z menoj v boj proti Ramót Gileádu?«+ Józafat pa je Izraelovemu kralju odvrnil: »Jaz sem kakor ti. Moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo+ in moji konji so kakor tvoji konji.«
5 Vendar je Józafat Izraelovemu kralju še rekel: »Prosim, povprašaj+ najprej, kaj o tem pravi Jehova.«
6 Tako je Izraelov kralj zbral preroke,+ kakih štiristo mož, in jih vprašal: »Ali naj grem v boj proti Ramót Gileádu ali naj to opustim?« Odvrnili so: »Pojdi+ in Jehova ga bo dal kralju v roke.«
7 Toda Józafat je vprašal: »Mar ni tu nobenega drugega Jehovovega preroka, da bi ga povprašali?«+
8 In Izraelov kralj je Józafatu odgovoril: »Še en mož je, po katerem lahko povprašamo Jehova,+ toda jaz ga sovražim,+ ker mi ne prerokuje nič dobrega, ampak húdo:+ to je Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Naj kralj ne govori tako.«+
9 Tedaj je Izraelov kralj poklical nekega dvorjana+ in mu naročil: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!«+
10 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat pa sta sedela vsak na svojem prestolu, oblečena v kraljevska oblačila,+ na mlatišču pri samaríjskih vratih, in vsi preroki so prerokovali pred njima.+
11 In Kenaanájev sin Zedekíja si je naredil železne rogove ter dejal: »Jehova govori takole:+ ‚S temi boš bodel Sirce, dokler jih ne iztrebiš.‘«+
12 Tudi vsi drugi preroki so prerokovali enako: »Pojdi v Ramót Gileád. Uspelo ti bo! Jehova ga bo dal kralju v roke.«+
13 Mihu pa je sel, ki je šel ponj, takole rekel: »Glej, preroki enodušno napovedujejo kralju dobro. Naj bo, prosim, tudi tvoja beseda kakor njihova in mu napovej dobro.«+
14 Toda Miha je odvrnil: »Kakor res živi Jehova,+ govoril bom to, kar mi bo rekel Jehova!«+
15 Ko je potem prišel h kralju, ga je ta vprašal: »Miha, ali naj gremo v boj proti Ramót Gileádu ali naj to opustimo?« Odgovoril mu je: »Pojdi. Uspelo ti bo! Jehova ga bo dal kralju v roke.«+
16 Nato mu je kralj rekel: »Kolikokrat naj te zaprisežem, da mi ne govôri nič drugega kakor resnico v Jehovovem imenu?«+
17 In Miha mu je odvrnil: »Vidim vse Izraelce razkropljene+ po gorah kakor ovce brez pastirja.+ Jehova je rekel: ‚Ti nimajo gospodarja. Naj se vsak od njih v miru vrne domov.‘«+
18 Tedaj je Izraelov kralj rekel Józafatu: »Ali ti nisem rekel, da mi ne bo prerokoval nič dobrega, ampak húdo?«+
19 Miha pa je rekel: »Zato poslušaj Jehovovo besedo.+ Vidim Jehova, kako sedi na svojem prestolu,+ in vsa nebeška vojska stoji ob njem na njegovi desni in njegovi levi.+
20 Tedaj je Jehova rekel: ‚Kdo bo zavedel Ahába, da bo šel v Ramót Gileád in tam umrl?‘ In eden je rekel to in drugi je rekel ono.+
21 Na koncu je prišel neki angel*,+ stopil pred Jehova in rekel: ‚Jaz ga bom zavedel.‘ Jehova pa ga je vprašal: ‚Kako?‘+
22 Odvrnil mu je: ‚Šel bom in bom varljiv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘+ On pa mu je rekel: ‚Zavedel ga boš in boš imel uspeh.+ Pojdi in stori tako.‘+
23 Jehova je torej dal varljivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov;+ toda Jehova ti naznanja nesrečo.«+
24 Tedaj je Kenaanájev sin Zedekíja pristopil k Mihu, ga udaril po licu+ in rekel: »Le kako naj bi Jehovov duh šel od mene, da bi govoril s teboj?«+
25 Miha pa je rekel: »Glej, to boš videl tistega dne, ko boš vstopil v najbolj skrito sobo,+ da bi se skril.«+
26 Tedaj je Izraelov kralj rekel: »Primi Miha in ga odpelji nazaj k mestnemu poglavarju Amónu in h kraljevemu sinu Joášu!+
27 Reci jima: ‚Kralj pravi takole:+ »Zaprita tega moža v ječo+ in ga hranita z malo kruha+ in malo vode, dokler se ne vrnem v miru.«‘«+
28 Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Jehova ni govoril po meni.«+ Nato je dodal: »Poslušajte, vsa ljudstva!«+
29 Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla proti Ramót Gileádu.+
30 Izraelov kralj pa je rekel Józafatu: »Jaz se bom preoblekel in šel v boj,+ ti pa obleci svoja kraljevska oblačila.«+ Tako se je Izraelov kralj preoblekel+ in šel v boj.+
31 Sirski kralj pa je dvaintridesetim poveljnikom+ svojih bojnih vozov zapovedal: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, ampak samo Izraelovega kralja.«+
32 Ko so tako poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, so si rekli: »To je gotovo Izraelov kralj!«+ Zato so krenili proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je začel vpiti na pomoč.+
33 Toda ko so poveljniki bojnih vozov videli, da to ni Izraelov kralj, so ga takoj nehali zasledovati.+
34 Neki mož pa je napel lok in Izraelovega kralja po naključju zadel med enega od stikov na njegovem oklepu. Tedaj je kralj rekel svojemu vozniku:+ »Obrni voz in me odpelji z bojišča, ker sem hudo ranjen.«
35 Bitka pa se je tistega dne razvnela, in kralja so morali držati pokonci v vozu Sircem nasproti. Toda zvečer je umrl;+ in kri iz njegove rane je tekla na dno voza.+
36 Ko je sonce zahajalo, se je po taboru razlegel vzklik: »Vsak v svoje mesto in vsak v svojo deželo!«+
37 Tako je kralj umrl. Prinesli so ga v Samaríjo in ga tam pokopali.+
38 In ko so ob samaríjskem vodnem zbiralniku umivali bojni voz, so psi lizali njegovo kri+ (in prostitutke so se tam kopale), tako kakor je Jehova govoril.+
39 Vsa druga Ahábova dela, vse, kar je storil, slonokoščena hiša,+ ki jo je sezidal, in vsa mesta, ki jih je zgradil, vse to je zapisano v kroniki+ Izraelovih kraljev.
40 Aháb pa je legel k svojim praočetom.+ In namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazíja.+
41 Asov sin Józafat+ je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahába.
42 Józafat je bil star petintrideset let, ko je postal kralj, in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Njegovi materi je bilo ime Azúba in je bila Šilhíjeva hči.
43 V vsem je hodil po poti svojega očeta Asa in ni krenil od nje; delal je, kar je prav v Jehovovih očeh.+ Edino višave niso bile odpravljene. Ljudstvo je na teh višavah še vedno darovalo žrtve in zažigalo daritve.+
44 In Józafat je bil v miru z Izraelovim kraljem.+
45 Vsa druga Józafatova dela, njegova mogočna dejanja in njegovo vojskovanje, vse to je zapisano v kroniki+ Judovih kraljev.
46 Poleg tega je iz dežele odstranil tempeljske prostituirance*,+ ki so ostali še od dni njegovega očeta Asa.+
47 Takrat v Edómu+ ni bilo kralja; namestnik je služil kot kralj.+
48 Józafat je naredil taršíške ladje,+ da bi odplule v Ofír po zlato, vendar niso prispele tja, ker so se razbile pri Ezjón Géberju.+
49 Takrat je Ahábov sin Ahazíja rekel Józafatu: »Naj moji služabniki plujejo s tvojimi služabniki na ladjah.« Toda Józafat ni hotel.+
50 Potem je Józafat legel k svojim praočetom+ in je bil pokopan poleg svojih praočetov v mestu Davida,+ svojega praočeta. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Jorám.+
51 Ahábov sin Ahazíja+ je zakraljeval nad Izraelom v Samaríji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata, in nad Izraelom je vladal dve leti.
52 Delal je to, kar je slabo+ v Jehovovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta,+ po poti svoje matere+ in po poti Nebátovega sina Jeroboáma,+ ki je Izraela navajal na greh.+
53 Služil je Baalu+ in se mu klanjal, s čimer je žalil+ Jehova, Izraelovega Boga, tako kakor je to počel njegov oče.
