1. kraljev 22:1–53

22  Tri leta ni bilo vojne med Sirijo in Izraelom.  Tretjega leta pa je Judov kralj Józafat+ prišel k Izraelovemu kralju.  In Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da Ramót Gileád+ pripada nam? Toda mi se ga obotavljamo vzeti iz roke sirskega kralja.«  Nato je vprašal Józafata: »Ali boš šel z menoj v boj proti Ramót Gileádu?«+ Józafat pa je Izraelovemu kralju odvrnil: »Jaz sem kakor ti. Moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo+ in moji konji so kakor tvoji konji.«  Vendar je Józafat Izraelovemu kralju še rekel: »Prosim, povprašaj+ najprej, kaj o tem pravi Jehova.«  Tako je Izraelov kralj zbral preroke,+ kakih štiristo mož, in jih vprašal: »Ali naj grem v boj proti Ramót Gileádu ali naj to opustim?« Odvrnili so: »Pojdi+ in Jehova ga bo dal kralju v roke.«  Toda Józafat je vprašal: »Mar ni tu nobenega drugega Jehovovega preroka, da bi ga povprašali?«+  In Izraelov kralj je Józafatu odgovoril: »Še en mož je, po katerem lahko povprašamo Jehova,+ toda jaz ga sovražim,+ ker mi ne prerokuje nič dobrega, ampak húdo:+ to je Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Naj kralj ne govori tako.«+  Tedaj je Izraelov kralj poklical nekega dvorjana+ in mu naročil: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!«+ 10  Izraelov kralj in Judov kralj Józafat pa sta sedela vsak na svojem prestolu, oblečena v kraljevska oblačila,+ na mlatišču pri samaríjskih vratih, in vsi preroki so prerokovali pred njima.+ 11  In Kenaanájev sin Zedekíja si je naredil železne rogove ter dejal: »Jehova govori takole:+ ‚S temi boš bodel Sirce, dokler jih ne iztrebiš.‘«+ 12  Tudi vsi drugi preroki so prerokovali enako: »Pojdi v Ramót Gileád. Uspelo ti bo! Jehova ga bo dal kralju v roke.«+ 13  Mihu pa je sel, ki je šel ponj, takole rekel: »Glej, preroki enodušno napovedujejo kralju dobro. Naj bo, prosim, tudi tvoja beseda kakor njihova in mu napovej dobro.«+ 14  Toda Miha je odvrnil: »Kakor res živi Jehova,+ govoril bom to, kar mi bo rekel Jehova!«+ 15  Ko je potem prišel h kralju, ga je ta vprašal: »Miha, ali naj gremo v boj proti Ramót Gileádu ali naj to opustimo?« Odgovoril mu je: »Pojdi. Uspelo ti bo! Jehova ga bo dal kralju v roke.«+ 16  Nato mu je kralj rekel: »Kolikokrat naj te zaprisežem, da mi ne govôri nič drugega kakor resnico v Jehovovem imenu?«+ 17  In Miha mu je odvrnil: »Vidim vse Izraelce razkropljene+ po gorah kakor ovce brez pastirja.+ Jehova je rekel: ‚Ti nimajo gospodarja. Naj se vsak od njih v miru vrne domov.‘«+ 18  Tedaj je Izraelov kralj rekel Józafatu: »Ali ti nisem rekel, da mi ne bo prerokoval nič dobrega, ampak húdo?«+ 19  Miha pa je rekel: »Zato poslušaj Jehovovo besedo.+ Vidim Jehova, kako sedi na svojem prestolu,+ in vsa nebeška vojska stoji ob njem na njegovi desni in njegovi levi.+ 20  Tedaj je Jehova rekel: ‚Kdo bo zavedel Ahába, da bo šel v Ramót Gileád in tam umrl?‘ In eden je rekel to in drugi je rekel ono.+ 21  Na koncu je prišel neki angel*,+ stopil pred Jehova in rekel: ‚Jaz ga bom zavedel.‘ Jehova pa ga je vprašal: ‚Kako?‘+ 22  Odvrnil mu je: ‚Šel bom in bom varljiv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘+ On pa mu je rekel: ‚Zavedel ga boš in boš imel uspeh.+ Pojdi in stori tako.‘+ 23  Jehova je torej dal varljivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov;+ toda Jehova ti naznanja nesrečo.«+ 24  Tedaj je Kenaanájev sin Zedekíja pristopil k Mihu, ga udaril po licu+ in rekel: »Le kako naj bi Jehovov duh šel od mene, da bi govoril s teboj?«+ 25  Miha pa je rekel: »Glej, to boš videl tistega dne, ko boš vstopil v najbolj skrito sobo,+ da bi se skril.«+ 26  Tedaj je Izraelov kralj rekel: »Primi Miha in ga odpelji nazaj k mestnemu poglavarju Amónu in h kraljevemu sinu Joášu!+ 27  Reci jima: ‚Kralj pravi takole:+ »Zaprita tega moža v ječo+ in ga hranita z malo kruha+ in malo vode, dokler se ne vrnem v miru.«‘«+ 28  Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Jehova ni govoril po meni.«+ Nato je dodal: »Poslušajte, vsa ljudstva!«+ 29  Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla proti Ramót Gileádu.+ 30  Izraelov kralj pa je rekel Józafatu: »Jaz se bom preoblekel in šel v boj,+ ti pa obleci svoja kraljevska oblačila.«+ Tako se je Izraelov kralj preoblekel+ in šel v boj.+ 31  Sirski kralj pa je dvaintridesetim poveljnikom+ svojih bojnih vozov zapovedal: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, ampak samo Izraelovega kralja.«+ 32  Ko so tako poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, so si rekli: »To je gotovo Izraelov kralj!«+ Zato so krenili proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je začel vpiti na pomoč.+ 33  Toda ko so poveljniki bojnih vozov videli, da to ni Izraelov kralj, so ga takoj nehali zasledovati.+ 34  Neki mož pa je napel lok in Izraelovega kralja po naključju zadel med enega od stikov na njegovem oklepu. Tedaj je kralj rekel svojemu vozniku:+ »Obrni voz in me odpelji z bojišča, ker sem hudo ranjen.« 35  Bitka pa se je tistega dne razvnela, in kralja so morali držati pokonci v vozu Sircem nasproti. Toda zvečer je umrl;+ in kri iz njegove rane je tekla na dno voza.+ 36  Ko je sonce zahajalo, se je po taboru razlegel vzklik: »Vsak v svoje mesto in vsak v svojo deželo!«+ 37  Tako je kralj umrl. Prinesli so ga v Samaríjo in ga tam pokopali.+ 38  In ko so ob samaríjskem vodnem zbiralniku umivali bojni voz, so psi lizali njegovo kri+ (in prostitutke so se tam kopale), tako kakor je Jehova govoril.+ 39  Vsa druga Ahábova dela, vse, kar je storil, slonokoščena hiša,+ ki jo je sezidal, in vsa mesta, ki jih je zgradil, vse to je zapisano v kroniki+ Izraelovih kraljev. 40  Aháb pa je legel k svojim praočetom.+ In namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazíja.+ 41  Asov sin Józafat+ je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahába. 42  Józafat je bil star petintrideset let, ko je postal kralj, in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Njegovi materi je bilo ime Azúba in je bila Šilhíjeva hči. 43  V vsem je hodil po poti svojega očeta Asa in ni krenil od nje; delal je, kar je prav v Jehovovih očeh.+ Edino višave niso bile odpravljene. Ljudstvo je na teh višavah še vedno darovalo žrtve in zažigalo daritve.+ 44  In Józafat je bil v miru z Izraelovim kraljem.+ 45  Vsa druga Józafatova dela, njegova mogočna dejanja in njegovo vojskovanje, vse to je zapisano v kroniki+ Judovih kraljev. 46  Poleg tega je iz dežele odstranil tempeljske prostituirance*,+ ki so ostali še od dni njegovega očeta Asa.+ 47  Takrat v Edómu+ ni bilo kralja; namestnik je služil kot kralj.+ 48  Józafat je naredil taršíške ladje,+ da bi odplule v Ofír po zlato, vendar niso prispele tja, ker so se razbile pri Ezjón Géberju.+ 49  Takrat je Ahábov sin Ahazíja rekel Józafatu: »Naj moji služabniki plujejo s tvojimi služabniki na ladjah.« Toda Józafat ni hotel.+ 50  Potem je Józafat legel k svojim praočetom+ in je bil pokopan poleg svojih praočetov v mestu Davida,+ svojega praočeta. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Jorám.+ 51  Ahábov sin Ahazíja+ je zakraljeval nad Izraelom v Samaríji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata, in nad Izraelom je vladal dve leti. 52  Delal je to, kar je slabo+ v Jehovovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta,+ po poti svoje matere+ in po poti Nebátovega sina Jeroboáma,+ ki je Izraela navajal na greh.+ 53  Služil je Baalu+ in se mu klanjal, s čimer je žalil+ Jehova, Izraelovega Boga, tako kakor je to počel njegov oče.

Opombe

Dobesedno »duh«.
Moški, ki so jih v templjih imeli za nečistovanje.