1. kraljev 13:1–34
13 In glej, ko je Jeroboám stal pred oltarjem+ v Betelu, da bi zažigal daritve,+ je tja iz Juda po Jehovovi besedi+ prišel Božji mož.+
2 Ta je po Jehovovi besedi zaklical proti oltarju in rekel: »Oltar, oltar! Jehova pravi takole: ‚Glej, sin se bo rodil v Davidovi hiši in imenoval se bo Josíja!+ Na tebi bo žrtvoval duhovnike z višav, ki na tebi zažigajo daritve, na tebi bo sežigal človeške kosti.‘«+
3 Tistega dne je dal tudi znamenje.+ Rekel je: »To je znamenje, o katerem je govoril Jehova: Glej, oltar se bo razklal in pepel*, ki je na njem, se bo razsul.«
4 Ko pa je kralj Jeroboám slišal besede Božjega moža, ki jih je zaklical proti oltarju v Betelu, je umaknil svojo roko od oltarja in ukazal: »Primite ga!«+ Toda roka, ki jo je iztegnil proti njemu, se je v trenutku posušila, tako da je ni mogel več potegniti k sebi.+
5 Oltar pa se je razklal in pepel, ki je bil na njem, se je razsul, skladno z znamenjem, ki ga je Božji mož dal po Jehovovi besedi.+
6 Tedaj je kralj spregovoril in Božjemu možu rekel: »Omehčaj, prosim, srce Jehova, svojega Boga, in moli zame, da bi mi roka ozdravela.«+ In Božji mož je omehčal+ Jehovovo srce, tako da je kralju roka ozdravela in je bila kakor prej.+
7 Nato je kralj Božjemu možu rekel: »Pojdi z menoj v hišo in se okrepčaj!+ Tudi darilo ti bom dal.«+
8 Toda Božji mož je kralju odvrnil: »Tudi če bi mi dal polovico svoje hiše,+ ne bi šel s teboj+ niti ne bi jedel kruha ali pil vode na tem kraju.
9 Kajti takole mi je bilo zapovedano po Jehovovi besedi: ‚Ne jej kruha+ in ne pij vode niti se ne vračaj po poti, po kateri si prišel.‘«
10 In odšel je po drugi poti; ni se vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel.
11 V Betelu pa je živel neki starejši prerok.+ K njemu so zdaj prišli njegovi sinovi in mu povedali vse, kar je Božji mož tisti dan storil v Betelu, in besede, ki jih je oznanil kralju. Ko so očetu vse to povedali,
12 jih je vprašal: »Po kateri poti je odšel?« In sinovi so mu pokazali pot, po kateri je odšel Božji mož, ki je prišel iz Juda.
13 Tedaj je sinovom rekel: »Osedlajte mi osla.« Osedlali so mu osla+ in odjezdil je na njem.
14 In šel je za Božjim možem ter ga našel, ko je sedel pod velikim drevesom.+ Vprašal ga je: »Ali si ti Božji mož, ki je prišel iz Juda?«+ In ta je odvrnil: »Sem.«
15 On pa mu je rekel: »Pojdi z menoj v hišo in jej kruh.«
16 Toda Božji mož je odvrnil: »Ne morem se vrniti s teboj in vstopiti v tvojo hišo niti ne morem jesti kruha ali piti vode s teboj na tem kraju.+
17 Kajti takole mi je bilo rečeno po Jehovovi besedi:+ ‚Tam ne jej kruha in ne pij vode. Ne vračaj se po poti, po kateri si prišel.‘«+
18 On pa mu je dejal: »Tudi jaz sem prerok kakor ti in angel+ mi je po Jehovovi besedi naročil: ‚Naj se vrne s teboj v tvojo hišo, da bo jedel kruh in pil vodo.‘« (S tem pa ga je zavedel.)+
19 Tako se je vrnil z njim in je jedel kruh v njegovi hiši ter pil vodo.+
20 Ko pa sta sedela za mizo, je preroku, ki je Božjega moža pripeljal nazaj, prišla Jehovova beseda.+
21 Prerok je Božjemu možu, ki je prišel iz Juda, naznanil: »Jehova pravi takole: ‚Ker si se uprl temu,+ kar ti je Jehova naročil, in nisi izpolnil tega, kar ti je Jehova, tvoj Bog, zapovedal,+
22 ampak si se vrnil ter si jedel kruh in pil vodo na kraju, glede katerega ti je rekel »Ne jej kruha in ne pij vode«, tvoje truplo ne bo prišlo v grob tvojih praočetov.‘«+
23 Ko pa je pojedel kruh in popil vodo, je starejši prerok zanj, namreč za preroka, katerega je pripeljal nazaj, nemudoma osedlal osla,
24 in odpravil se je na pot. Toda potem je na poti nanj naletel lev+ in ga usmrtil,+ in njegovo truplo je bilo vrženo na pot. Osel pa je stal poleg njega in tudi lev je stal poleg trupla.
25 In glej, ljudje, ki so hodili mimo, so videli truplo, vrženo na pot, ter leva, ki je stal poleg trupla. Potem so prišli in o tem govorili v mestu, v katerem je živel stari prerok.
26 Ko je to slišal prerok, ki je Božjega moža pripeljal nazaj s poti, je takoj rekel: »To je Božji mož, ki se je uprl temu, kar mu je Jehova naročil.+ Zato ga je Jehova izročil levu, da ga je raztrgal in usmrtil, tako kakor mu je Jehova govoril.«+
27 Nato je svojim sinovom naročil: »Osedlajte mi osla.« Ko so mu ga osedlali,+
28 se je odpravil in našel truplo, vrženo na pot, ter osla in leva, ki sta stala ob truplu. Lev pa trupla ni pojedel in osla ni raztrgal.+
29 Tedaj je stari prerok dvignil truplo Božjega moža in ga položil na osla ter ga odpeljal nazaj v svoje mesto, da bi ga tam objokoval in ga pokopal.
30 Truplo je položil v svoj grob; in potem so žalovali+ za njim z besedami: »Gorje, moj brat!«
31 Ko pa ga je pokopal, je svojim sinovom rekel: »Ko bom umrl, me pokopljite v grob, v katerem je pokopan Božji mož. Moje kosti položite poleg njegovih kosti.+
32 Kajti to, kar je po Jehovovi besedi zaklical proti oltarju,+ ki je v Betelu, in proti vsem svetiščem na višavah,+ ki so v samaríjskih mestih,+ se bo zagotovo izpolnilo.«+
33 Toda tudi po tem dogodku se Jeroboám ni odvrnil od svoje hudobne poti, ampak je za duhovnike še naprej postavljal ljudi iz ljudstva, da bi služili na višavah.+ Vsakega, ki je to hotel, je pooblastil*+ z besedami: »Naj bo duhovnik na višavah!«
34 V tem je Jeroboámova hiša grešila,+ zato je bila pokončana in iztrebljena s površja zemlje.+
