1. kraljev 1:1–53
1 Kralj David pa je bil že star+ in precej v letih. In čeprav so ga pokrivali z odejami, se ni mogel ogreti.
2 Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj našemu gospodu kralju poiščejo dekle,+ devico, ki bo skrbela+ zanj in ga negovala.+ Ležala bo v njegovem naročju,+ da se bo naš gospod kralj ogrel.«+
3 Tako so po vsej Izraelovi deželi iskali lepo dekle, in navsezadnje so našli Šunémko+ Abišágo+ ter jo privedli h kralju.
4 Dekle je bilo izredno lepo.+ Negovalo je kralja in mu streglo, toda kralj z njo ni imel spolnih odnosov.
5 V tistem času se je Hagítin sin Adoníja+ začel povzdigovati+ in govoriti: »Jaz bom kraljeval!«+ In priskrbel si je voz, konjenike in petdeset mož, ki so tekli pred njim.+
6 Toda njegov oče ga ni hotel prizadeti, zato ga ni nikoli pokaral in mu rekel: »Zakaj tako delaš?«+ Bil pa je zelo lepe postave+ in je bil rojen za Absalomom.
7 In Adoníja se je povezal z Zerújinim sinom Joábom in z duhovnikom Abjatárjem;+ onadva sta mu pomagala in hodila za njim.
8 Toda duhovnik Zadók,+ Jojádov sin Benajá,+ prerok Natan,+ Šimí,+ Reí in Davidovi junaki+ niso šli za Adoníjem.+
9 Čez čas je Adoníja pri kamnu Zohéletu, ki je blizu En Rógela,+ daroval+ ovce, govedo in pitane živali ter povabil vse svoje brate, kraljeve sinove,+ in vse Judove može, kraljeve služabnike,
10 toda preroka Natana, Benajája, Davidove junake in svojega brata Salomona ni povabil.
11 Tedaj je Natan+ rekel Salomonovi materi Batšébi:+ »Ali nisi slišala, da je Hagítin sin Adoníja+ postal kralj, naš gospod David pa o tem nič ne ve?
12 Zato, prosim, pridi, da ti svetujem,+ tako da boš rešila svojo dušo in dušo svojega sina Salomona.+
13 Pojdi h kralju Davidu in mu reci: ‚Ali nisi ti, moj gospod kralj, prisegel svoji sužnji z besedami »Tvoj sin Salomon bo postal kralj za menoj in on bo sedel na mojem prestolu«?+ Kako to, da je zdaj zakraljeval Adoníja?‘
14 Glej, ko boš še govorila s kraljem, bom jaz prišel za teboj in potrdil tvoje besede.«+
15 Tako je Batšéba odšla h kralju v spalnico. Kralj pa je bil zelo star,+ in Šunémka Abišága+ mu je stregla.
16 Batšéba je pokleknila in se priklonila do tal+ pred kraljem. In kralj jo je vprašal: »Kaj želiš?«+
17 Rekla mu je: »Moj gospod,+ ti si svoji sužnji prisegel pri Jehovu, svojem Bogu: ‚Tvoj sin Salomon bo postal kralj za menoj in on bo sedel na mojem prestolu.‘+
18 In zdaj, glej, je zakraljeval Adoníja,+ moj gospod kralj pa o tem nič ne ve.+
19 Daroval je mnogo bikov, pitanih živali in ovc ter povabil vse kraljeve sinove,+ duhovnika Abjatárja+ in Joába,+ poveljnika vojske, toda tvojega služabnika Salomona ni povabil.+
20 Oči+ vsega Izraela so uprte vate, moj gospod kralj, da jim poveš, kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim.+
21 Sicer se bo zgodilo, kakor hitro bo moj gospod kralj legel k svojim praočetom,+ da bodo name in na mojega sina Salomona gledali kot na prestopnika.«
22 In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natan.+
23 Kralju so takoj povedali: »Prerok Natan je tu!« Ta je potem prišel pred kralja, pokleknil in se priklonil z obrazom do tal.+
24 Natan je dejal: »Moj gospod kralj, ali si rekel ‚Adoníja bo postal kralj za menoj in on bo sedel na mojem prestolu‘?+
25 Kajti on je danes šel in daroval+ mnogo bikov, pitanih živali in ovc ter povabil vse kraljeve sinove, poveljnike vojske in duhovnika Abjatárja.+ Zdaj jedo in pijejo pred njim in govorijo: ‚Naj živi kralj Adoníja!‘+
26 Toda mene, tvojega služabnika, ter duhovnika Zadóka,+ Jojádovega sina Benajája+ in tvojega služabnika Salomona ni povabil.+
27 Če se je to zgodilo po volji mojega gospoda kralja, potem svojega služabnika nisi seznanil+ s tem, kdo naj bi sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim.«
28 Kralj David je odgovoril: »Pokličite mi Batšébo!«+ In ona je prišla ter stopila pred kralja.
29 Kralj pa je prisegel+ in dejal: »Kakor res živi Jehova,+ ki je mojo dušo rešil+ iz vseh nadlog,+
30 danes bom izpolnil to, kar sem ti prisegel pri Jehovu, Izraelovem Bogu, ko sem rekel: ‚Tvoj sin Salomon bo postal kralj za menoj in on bo sedel na mojem prestolu namesto mene!‘«+
31 Tedaj je Batšéba pokleknila pred kraljem in se priklonila z obrazom do tal+ ter rekla: »Naj moj gospod, kralj David, živi na veke!«+
32 Nato je kralj David dejal: »Pokličite mi duhovnika Zadóka,+ preroka Natana in Jojádovega sina Benajája!«+ In prišli so pred kralja.
33 Kralj pa jim je rekel: »Vzemite s seboj služabnike+ svojega gospoda, posadite mojega sina Salomona na mojo mulo+ in ga odvedite dol h Gíhonu.+
34 Tam naj ga duhovnik Zadók in prerok Natan pomazilita+ za kralja nad Izraelom, potem pa trobite na rog+ in vzklikajte: ‚Naj živi kralj Salomon!‘+
35 Nato se z njim vrnite sem gor, on pa naj pride in se usede na moj prestol. On bo kraljeval namesto mene, njega bom postavil za voditelja nad Izraelom in Judom.«
36 In Jojádov sin Benajá je odgovoril kralju in rekel: »Amen*!+ Naj to potrdi tudi Jehova, Bog mojega gospoda kralja.+
37 Kakor je bil Jehova z mojim gospodom kraljem,+ naj bo tudi s Salomonom,+ in naj naredi njegov prestol še veličastnejši+ od prestola mojega gospoda, kralja Davida.«
38 Tedaj so duhovnik Zadók,+ prerok Natan,+ Jojádov sin Benajá,+ Keretéjci+ in Péletovci+ odšli in posadili Salomona na mulo kralja Davida+ ter ga odvedli h Gíhonu.+
39 Duhovnik Zadók je iz šotora+ vzel rog z oljem+ in pomazilil+ Salomona. Zatem so začeli trobiti na rog, vse ljudstvo pa je vzklikalo: »Naj živi kralj Salomon!«+
40 Nato je vse ljudstvo šlo za njim; igrali so na piščali+ in se silno veselili,+ tako da se je zemlja+ tresla od njihovega hrupa.
41 Adoníja in vsi povabljenci, ki so bili z njim, so to slišali, ko so končali pojedino.+ Ko je Joáb zaslišal glas roga, je rekel: »Zakaj takšen hrup in nemir+ v mestu?«
42 Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan,+ sin duhovnika Abjatárja. In Adoníja je rekel: »Pridi, ker si vrl mož in prinašaš dobro novico!«+
43 Toda Jonatan je Adoníju odvrnil: »Ne! Naš gospod, kralj David, je za kralja postavil Salomona!+
44 Z njim je poslal duhovnika Zadóka, preroka Natana, Jojádovega sina Benajája, Keretéjce in Péletovce, in ti so ga posadili na kraljevo mulo.+
45 Duhovnik Zadók in prerok Natan sta ga pomazilila za kralja+ pri Gíhonu, potem pa so se vsi polni veselja vrnili, in v mestu je nastal velik vrvež. To je hrup, ki ste ga slišali.+
46 Salomon je že tudi sédel na kraljevi prestol.+
47 Poleg tega so kraljevi služabniki prišli našemu gospodu, kralju Davidu, izrazit dobre želje. Rekli so mu: ‚Naj tvoj Bog naredi Salomonovo ime še sijajnejše od tvojega imena in njegov prestol še veličastnejši od tvojega prestola!‘+ Nato se je kralj priklonil na svoji postelji.+
48 In kralj je rekel takole: ‚Naj bo slavljen+ Jehova, Izraelov Bog, ker je dal danes naslednika, ki bo sedel na mojem prestolu, in ker je dal to videti mojim očem!‘«+
49 Tedaj so vsi povabljenci, ki so bili z Adoníjem, vztrepetali od strahu ter vstali in odšli vsak po svoji poti.+
50 Tudi Adoníja se je zbal Salomona. Zato je vstal in odšel ter se oprijel rogov oltarja.+
51 Nato so Salomonu sporočili: »Glej, Adoníja se je zbal kralja Salomona; tako se zdaj drži rogov oltarja in prosi: ‚Naj mi kralj Salomon najprej priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem!‘«
52 Salomon pa je rekel: »Če se bo izkazal za vrlega moža, mu ne bo z glave padel na tla niti en las,+ toda če se bo na njem našla hudobija,+ bo umrl.«+
53 Tako ga je kralj Salomon dal pripeljati od oltarja. In Adoníja je prišel ter se priklonil pred kraljem Salomonom, ta pa mu je dejal: »Vrni se na svoj dom!«+
Opombe
^ Hebrejska beseda amén pomeni »tako naj bo; seveda«.
