1. Janezovo 1:1–10

1  Poročamo vam o tem, kar je bilo od začetka,+ kar smo slišali,+ kar smo na lastne oči videli,+ kar smo si pozorno ogledali+ in so naše roke otipale,+ o besedi življenja+  (da, življenje se je razodelo,+ in mi smo videli in vam pričujemo+ ter poročamo o večnem življenju,+ ki izvira od Očeta in se nam je razodelo).  O tem, kar smo videli in slišali, poročamo tudi vam,+ da bi bili tudi vi sodeležniki z nami.+ Vsi mi pa smo sodeležniki+ z Očetom in njegovim Sinom, Jezusom Kristusom.+  In tako pišemo to, da bi bila mera naše radosti polna.+  To pa je sporočilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo,+ da je Bog luč+ in da z njim ni povezana nikakršna tema.+  Če rečemo »Njegovi sodeležniki smo«, pa še kar živimo v temi,+ lažemo in ne ravnamo po resnici.+  Če pa živimo v luči, kakor je v luči on sam,+ smo res sodeležniki med seboj+ in nas kri+ Jezusa, njegovega Sina, očiščuje+ vsega greha.+  Če rečemo »Brez greha smo«,+ zavajamo sami sebe+ in resnice ni v nas.  Bog je zvest in pravičen, zato nam bo, če se svojih grehov izpovemo,+ grehe odpustil in nas očistil vse nepravičnosti.+ 10  Če rečemo »Nismo grešili«, ga delamo za lažnivca in njegove besede ni v nas.+

Opombe