1. Korinčanom 8:1–13
8 Glede hrane, darovane malikom,+ imamo seveda vsi spoznanje.+ Spoznanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje.+
2 Če kdo misli, da si je o čem že pridobil spoznanje,+ tega še ne pozna tako, kakor bi moral.+
3 Če pa kdo ljubi Boga,+ njega Bog pozna.+
4 Glede uživanja+ hrane, darovane malikom, pa vemo, da malik ni nič+ na tem svetu in da je Bog samo eden.+
5 So sicer taki, ki jim pravijo »bogovi«,+ bodisi v nebesih+ bodisi na zemlji+ (in res je mnogo »bogov« in mnogo »gospodov«),+
6 vendar pa je za nas v resnici en Bog,+ Oče,+ iz katerega je vse in mi zanj.+ Je tudi en Gospod,+ Jezus Kristus,+ po katerem je vse+ in mi po njem.
7 Vendar pa tega spoznanja nimajo vsi.+ Nekateri namreč, ki so bili doslej navajeni na malika, gledajo na hrano, ki jo jedo, kot na nekaj, kar je bilo žrtvovano maliku,+ in ker je njihova vest šibka, se s tem oskrunja.+
8 Toda hrana nas ne bo priporočila Bogu.+ Če ne jemo, ne bomo za to nič prikrajšani, in če jemo, ne bomo zato nič bolj na dobrem glasu.+
9 Pazite pa, da ta vaša pravica ne bo kako postala kamen spotike tistim, ki so šibki.+
10 Če bi namreč kdo videl tebe, ki imaš spoznanje, da si za mizo v mališkem templju, ali se ne bi temu, ki je šibek, vest toliko opogumila, da bi jedel hrano, darovano malikom?+
11 Zares, zaradi tvojega spoznanja propada človek, ki je šibek, tvoj brat, za katerega je umrl Kristus.+
12 In kadar tako grešite zoper svoje brate ter jim s tem ranite vest,+ ki je šibka, grešite zoper Kristusa.
13 Če se torej moj brat zaradi hrane spotakne,+ ne bom nikoli več jedel mesa, da se ne bi zaradi tega moj brat spotaknil.+
