1. Korinčanom 1:1–31
1 Jaz, Pavel, po Božji volji poklican za apostola+ Jezusa Kristusa,+ pišem to pismo skupaj z našim bratom Sosténom+
2 Božji občini*, ki je v Korintu,+ vam, ki ste bili v zedinjenosti s Kristusom Jezusom posvečeni,+ poklicani za svete,+ skupaj z vsemi, ki vsepovsod kličejo ime+ našega Gospoda Jezusa Kristusa, njihovega in našega Gospoda:+
3 Naj vam Bog, naš Oče, in Gospod Jezus Kristus naklonita nezasluženo dobrotljivost+ in mir.+
4 Bogu se vedno zahvaljujem za vas zaradi njegove nezaslužene dobrotljivosti,+ ki ste jo prejeli v Kristusu Jezusu,+
5 da ste se v njem obogatili+ v vsem, v zmožnosti oznanjevanja besede in v vsem spoznanju,+
6 saj se je pričevanje o Kristusu+ med vami utrdilo,
7 tako da niste prikrajšani prav za noben dar,+ medtem ko željno pričakujete razodetje+ našega Gospoda Jezusa Kristusa.
8 Bog vas bo tudi utrjeval+ vse do konca, da se vam na dan+ našega Gospoda Jezusa Kristusa+ ne bi moglo nič očitati.+
9 Bog, ki vas je poklical, da bi bili sodeležniki+ z njegovim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom, je zvest+ Bog.
10 Zdaj pa vas, bratje, po imenu+ našega Gospoda Jezusa Kristusa opominjam:+ v govorjenju bodite soglasni+ in med vami naj ne bo razprtij,+ temveč bodite povsem zedinjeni v istem umu in mišljenju.+
11 Hlóini domači so mi namreč glede vas, moji bratje, razkrili,+ da so med vami nesoglasja.
12 V mislih imam to, da vsak od vas govori »Jaz sem Pavlov«, »Jaz pa Apólov«,+ »Jaz pa Kefov«, »Jaz pa Kristusov«.
13 Tako je Kristus razdeljen.+ Mar je bil Pavel za vas pribit na kol*? Ali ste se dali krstiti+ v Pavlovem imenu?
14 Hvaležen sem, da razen Krispa+ in Gaja+ nisem krstil nikogar od vas,
15 tako da nihče ne more reči, da ste bili krščeni v mojem imenu.
16 Res je, krstil sem tudi Stefanájeve domače.+ Sicer pa ne vem, da bi krstil še koga drugega.
17 Kristus me namreč ni poslal+ krščevat, temveč razglašat dobro novico, pa ne z modrimi besedami,+ zato da Kristusov mučilni kol ne bi postal nekoristen.
18 Sporočilo o mučilnem kolu je namreč tistim, ki so na poti v pokončanje,+ neumnost,+ nam, ki smo na poti v rešitev,+ pa je Božja moč.+
19 Saj je pisano: »Storil bom, da bo modrost modrih izginila,+ in razumnost razumnih+ bom zavrgel.«+
20 Kje v tej stvarnosti*+ so modreci? Kje pismouki?+ Kje razpravljavci?+ Ali ni modrosti tega sveta Bog poneumil?+
21 Božja modrost se namreč kaže v tem: ker svet po svoji modrosti+ Boga ni spoznal,+ se je Bogu zdelo dobro, da po neumnosti+ tega, kar se oznanjuje, reši verujoče.
22 Judje namreč prosijo za znamenja+ in Grki iščejo modrost,+
23 mi pa oznanjamo Kristusa, pribitega na kol,+ kar je Judom razlog za spotiko,+ narodom pa neumnost.+
24 Tistim, ki so poklicani, tako Judom kot Grkom, pa je Kristus Božja moč+ in Božja modrost.+
25 Božja »neumnost« je namreč modrejša od ljudi in Božja »šibkost« močnejša od ljudi.+
26 Bratje, saj lahko na lastnem primeru vidite, da Bog ni poklical+ mnogo takih, ki so modri+ po človeških merilih, niti mnogo mogočnih,+ niti mnogo plemenitih po rodu,
27 ampak je izbral to, kar je na tem svetu neumno,+ da bi osramotil modre; izbral je to, kar je na tem svetu šibko, da bi osramotil to, kar je močno;+
28 in izbral je to, kar je na tem svetu neplemenito in prezirano, to, kar se šteje za nepomembno,+ da bi uničil+ to, kar se šteje za pomembno,
29 zato da se pred njim ne bi hvalil+ noben človek.
30 Omogočil vam je, da ste zedinjeni s Kristusom Jezusom, ki nam je postal modrost+ od Boga, pa tudi pravičnost+ in posvečenost+ in osvoboditev z odkupnino,+
31 da bi bilo tako, kakor piše: »Kdor se hvali, naj se hvali z Jehovom.«+
