Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdo lahko razlaga prerokbe?

Kdo lahko razlaga prerokbe?

 Kdo lahko razlaga prerokbe?

V dneh Aleksandra Velikega je gordijski vozel veljal za najtežjo uganko. Ljudje so verjeli, da bo človek, ki bo znal razvozlati ta zamotani vozel, moder in bo osvojil veliko ozemlja. * Kot še pove legenda, je uganko rešil Aleksander, in sicer z enim samim zamahom meča.

V VSEH stoletjih pa modri ljudje niso samo razvozlavali težkih vozlov, ampak so tudi skušali reševati uganke, razlagati prerokbe in celo napovedovati prihodnost.

Toda največkrat jim to ni uspelo. Babilonski modrijani denimo niso mogli razložiti tega, kaj pomeni napis, ki se je med bučno gostijo po čudežu pojavil na steni palače kralja Belšazarja. Samo Daniel, ostareli prerok Boga Jehova, ki je bil znan po »razreševanju zapletenih stvari«, je dokazal, da je sposoben razlagati preroška sporočila. (Daniel 5:12) Prerokba, ki jo je razložil in je napovedovala padec babilonskega imperija, se je izpolnila še tisto noč! (Daniel 5:1, 4–8, 25–30)

Kaj so prerokbe?

Prerokbe so razkrita prihodnost oziroma vnaprej napovedani dogodki. Resnične prerokbe so napisano ali izrečeno navdihnjeno sporočilo; so razodetje Božje volje in namena. V Svetem pismu so denimo zapisane prerokbe o Mesiju (kdo bo ter kdaj in kje se bo pojavil) in o »sklenitvi stvarnosti«, pa tudi Božja sodna sporočila. (Matej 24:3; Daniel 9:25)

Danes si prizadevajo napovedovati prihodnost sodobni »modri ljudje« – strokovnjaki s področja znanosti, gospodarstva, zdravstva, politike, okolja in marsičesa drugega. Čeprav mediji številne takšne napovedi na veliko oglašujejo, javnost pa jim rada prisluhne, so to v najboljšem primeru le ugibanja strokovnjakov oziroma njihova osebna mnenja. Poleg tega za vsako mnenje vedno obstajajo številna nasprotna mnenja in protidokazi. Napovedovanje prihodnosti je zares zelo tvegan posel.

Vir resničnih prerokb

Kdo pa je potem vir resničnih prerokb in kdo jih lahko razlaga? Apostol Peter je napisal: »Nobeno prerokovanje v Svetih spisih ne izvira iz lastne razlage.« (2. Petrovo 1:20) Grška beseda, ki se prevaja z »razlaga«, pomeni »rešitev, razkritje«; vsebuje misel, da je bilo »to, kar je sedaj na vpogled javnosti oziroma je objavljeno, prej zapečateno«. Zato neki drug biblijski prevod ta izraz prevaja z »razvozlavanje«.

Predstavljajte si mornarja, ki vešče dela vozel na vrvi. Ko ga naredi, lahko kdo, ki se ne spozna na vozle, vidi dva dela vrvi, ki tvorita vozel, vendar ne ve, kako ga razvezati. Podobno lahko ljudje danes opazijo dogodke, ki kažejo na to, da se bodo v prihodnosti razmere še bolj zapletle, toda ne vedo, kako se bo vse skupaj razpletlo oziroma izšlo.

 Navdihnjeni preroki starih dni, na primer Daniel, niso sami analizirali takratnih dogodkov in nato skušali ugibati, kakšna bo prihodnost, s tem da bi izrekli prerokbo. Če bi skušali vplivati na prihodnje dogodke tako, da bi tekli v smer, ki so si jo oni zamislili, bi njihove prerokbe temeljile na njihovi lastni domišljiji. Takšne prerokbe bi bile potem človeške napovedi oziroma predvidevanja, ki bi bila zgrajena na trhlih temeljih. Vendar je Peter v nadaljevanju pojasnil: »Prerokovanje namreč ni nikoli prišlo po človeški volji, ampak so ljudje govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh.« (2. Petrovo 1:21)

Bog je tisti, ki razlaga

Pred približno 3700 leti sta bila dva moška zaprta v zaporu v Egiptu. Oba sta imela sanje, zaradi katerih sta bila vznemirjena. Ker jih nista mogla povedati egipčanskim modrijanom, sta jih zaupala Jožefu, ki je bil zaprt skupaj z njima. Rekla sta mu: »Imela sva sanje in nikogar ni, ki bi jih nama razložil.« Ta Božji služabnik ju je spodbudil, naj mu jih povesta, z naslednjimi besedami: »Ali ni Bog tisti, ki razlaga?« (1. Mojzesova 40:8) Samo Bog Jehova je sposoben razvozlati oziroma pojasniti prerokbe, podobno kakor lahko izkušeni mornar razvozla zamotane vozle. Navsezadnje je Bog vir teh prerokb. Zato je logično, da se moramo obrniti nanj, če želimo razvozlati njihov pomen. Torej je Jožef ravnal pravilno, ko je zasluge za to, da je lahko pojasnil pomen prerokb, pripisal Bogu.

Zakaj lahko rečemo, da je »Bog tisti, ki razlaga«? Poglejmo si nekaj primerov. V Svetem pismu so nekatere prerokbe zapisane skupaj z njihovo izpolnitvijo, zato jih ni tako težko razložiti. So podobne vozlom, za katere mornar brez težav pojasni, kako jih razvozlati. (1. Mojzesova 18:14; 21:2)

Druge prerokbe lahko pojasnimo tako, da pregledamo sobesedilo. Prerok Daniel je denimo imel preroško videnje, v katerem je »kosmati kozel«, ki je imel »med očmi vpadljiv rog«, odločno vrgel na tla »ovna z dvema rogovoma«. Sobesedilo pokaže, da oven z dvema rogovoma predstavlja »kralja Medije in kralja Perzije«, kozel pa »kralja Grčije«. (Daniel 8:3–8, 20–22) Malo več kot 200 let kasneje je »veliki rog« – Aleksander Veliki – začel osvajati Perzijo. Judovski zgodovinar Jožef Flavij je napisal, da naj bi Aleksandru med njegovim vojaškim pohodom v bližini Jeruzalema pokazali to prerokbo in da naj bi verjel, da se nanaša nanj.

Zakaj še lahko rečemo, da je »Bog tisti, ki razlaga«? Jožef, zvesti služabnik Boga Jehova, je razumel pomen zapletenih sanj, ki sta mu jih povedala sozapornika, ker ga je vodil sveti duh. (1. Mojzesova 41:38) Kadar današnji Božji služabniki ne poznajo pomena neke prerokbe, molijo za Božjega duha ter nato marljivo preučujejo in preiskujejo Božjo Besedo, ki je bila napisana po tem duhu. Z Božjim vodstvom lahko najdejo stavke, ki jim pojasnijo pomen nekaterih prerokb. Noben človek nima čudežne sposobnosti, da bi jih razlagal sam od sebe. Razlaga jih Bog, saj njihov pomen pojasnjuje po svojem duhu in po svoji Besedi. Ljudje ne morejo razlagati prerokb neodvisno od Biblije. (Apostolska dela 15:12–21)

Da je »Bog tisti, ki razlaga«, lahko vidimo tudi iz tega, da on določa, kdaj bodo njegovi zvesti služabniki na zemlji razumeli neko prerokbo. Pomen prerokbe lahko prepoznajo pred, med ali po njeni izpolnitvi. Ker je Bog vir prerokb, jih ob pravem času – ob svojem času – tudi pojasni.

V pripovedi o Jožefu in dveh zapornikih piše, da je Jožef razložil njune sanje tri dni prej, preden so se izpolnile. (1. Mojzesova 40:13, 19) Kasneje so Jožefa pripeljali pred mogočnega faraona, da bi mu pojasnil sanje.  Sanje so napovedovale, da se bo kmalu začelo sedem let obilja. Jožef je s pomočjo Božjega duha razkril pomen faraonovih sanj in tako so lahko potem uredili vse potrebno za zbiranje napovedanega obilnega pridelka. (1. Mojzesova 41:29, 39, 40)

Druge prerokbe pa Božji služabniki povsem razumejo šele po njihovi izpolnitvi. Veliko dogodkov iz življenja Jezusa Kristusa je bilo napovedanih več stoletij pred njegovim rojstvom, vendar so njegovi učenci te prerokbe docela razumeli šele po njegovem vstajenju. (Psalm 22:18; 34:20; Janez 19:24, 36) Glede na Daniela 12:4 pa so bile nekatere prerokbe zapečatene »do časa konca«, ko naj bi se »pravo spoznanje [. . .] pomnožilo«. Te prerokbe se izpolnjujejo ravno v našem času. *

Svetopisemske prerokbe in vi

Jožef in Daniel sta kraljem svojih dni sporočila prerokbe, ki so se tikale narodov in kraljestev. Kristjani v prvem stoletju pa so govorili v imenu Jehova, Boga prerokb, kar je zelo koristilo tistim, ki so se pozitivno odzvali na njihovo sporočilo.

Danes Jehovove priče po vsem svetu razglašajo preroško sporočilo – dobro novico o Božjem kraljestvu – in ljudem govorijo, da se sedaj izpolnjuje Jezusova prerokba o »sklenitvi stvarnosti«. (Matej 24:3, 14) Ali veste, katera je ta prerokba in kako zadeva vas? Jehovove priče vam bodo z veseljem pomagali, da boste razumeli eno od gotovo največjih biblijskih prerokb in imeli od nje koristi.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 2 Glede na grško legendo je bilo v Gordiju, glavnem mestu Frigije, ojé bojnega voza Gordija, ustanovitelja tega mesta, privezano na vprego z zamotanim vozlom. Razvozlal naj bi ga samo bodoči osvajalec Azije.

^ odst. 19 Glej sklop uvodnih člankov »Šest prerokb iz Svetega pisma, ki se izpolnjujejo pred vašimi očmi« v Stražnem stolpu, 1. maj 2011.

[Slike na straneh 12, 13]

Jožef in Daniel sta zasluge za to, da sta lahko pojasnila pomen prerokb, pripisala Bogu.