Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdaj je bil uničen staroveški Jeruzalem? Drugi del

Kdaj je bil uničen staroveški Jeruzalem? Drugi del

Kdaj je bil uničen staroveški Jeruzalem? Drugi del

Kaj v resnici odkrivajo glineni dokumenti?

To je drugi od dveh zaporednih člankov v reviji Stražni stolp, ki obravnavata strokovna vprašanja glede tega, katerega leta je bil prvič uničen staroveški Jeruzalem. V tem dvodelnem sklopu člankov lahko najdete temeljito raziskane in na Svetem pismu temelječe odgovore na vprašanja, ki begajo nekatere bralce.

V prvem delu smo osvetlili naslednja dejstva:

▪ Posvetni zgodovinarji trdijo, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št.

▪ Svetopisemska kronologija kaže, da je bil uničen leta 607 pr. n. št.

▪ Sklepi posvetnih zgodovinarjev temeljijo na spisih staroveških zgodovinarjev in na Ptolemejevem kanonu.

▪ Nekateri spisi staroveških zgodovinarjev vsebujejo precejšnje napake in niso vedno v skladu s podatki na glinenih tablicah. *

V SVETEM PISMU piše, da naj bi bili judovski ujetniki v izgnanstvu v Babilonu, dokler se ne bo »izpolnilo sedemdeset let [. . .], da bi se dopolnila beseda GOSPODOVA po ustih Jeremijevih«. Kdaj so bili izpuščeni? V »prvem [vladarskem] letu [. . .] Cira, kralja Perzije«. (2. letopisov 36:21, 22, Antonín Chráska) Svetopisemska in posvetna zgodovina se strinjata, da se je za Jude ujetništvo v Babilonu končalo zatem, ko je Cir oziroma Kir zavzel Babilon in jih osvobodil. Tako so se leta 537 pr. n. št. vrnili v Jeruzalem. Ker Sveto pismo izrecno pove, da je ujetništvo trajalo 70 let, se je torej moralo začeti leta 607 pr. n. št.

Kljub temu mnogi strokovnjaki trdijo, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št. Toda potem bi izgnanstvo trajalo samo 50 let. Na podlagi česa tako sklepajo? Na podlagi starodavnih klinopisov, na katerih so omenjene podrobnosti o Nebukadnezarju II. in njegovih naslednikih.1 Mnoge od njih so napisali ljudje, ki so živeli med uničenjem Jeruzalema oziroma približno takrat. Toda kako zanesljivi so izračuni, ki kažejo na letnico 587 pr. n. št.? Kaj ti dokumenti v resnici odkrivajo?

Da bi dobili odgovor na ti vprašanji, preglejmo tri vrste dokumentov, na katere se običajno zanašajo strokovnjaki: 1. babilonske kronike, 2. tablice z gospodarskimi podatki in 3. tablice z astronomskimi podatki.

Babilonske kronike.

Kaj je to? Med babilonske kronike spada več tablic, na katerih so zapisani glavni dogodki v babilonski zgodovini.2

Kaj pravijo strokovnjaki? R. H. Sack, eden od vodilnih strokovnjakov za klinopisne dokumente, pravi, da v kronikah manjkajo nekateri pomembni podatki. * Napisal je, da morajo zgodovinarji raziskati »še druge vire [. . .], če želijo ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo«.

Kaj odkrivajo dokumenti? V zgodovini, zapisani v babilonskih kronikah, so vrzeli.3 (Glej  okvir spodaj.) Zato je logično, da se nam zastavi naslednje vprašanje: Kako zanesljivi so sklepi, ki temeljijo na takšnih pomanjkljivih zapisih?

Tablice z gospodarskimi podatki.

Kaj je to? Tablice z gospodarskimi podatki iz novobabilonskega obdobja so večinoma uradna potrdila o plačilu. Na teh tablicah so navedeni dan, mesec in leto kralja, ki je bil takrat na oblasti. Na neki tablici denimo piše, da je bil posel sklenjen »27. dne [meseca] nisana, v 11. letu Nebukadrezarja [znan tudi kot Nebukadnezar II.], babilonskega kralja«.4

Ko je kralj umrl ali pa je bil odstavljen in je prestol zasedel nov kralj, so preostali meseci tega vladarskega leta veljali za nastopno leto novega vladarja. *5 Če povemo z drugimi besedami: do prenosa oblasti z enega kralja na drugega je prišlo v istem koledarskem letu po babilonskem koledarju. Potemtakem morajo tablice iz nastopnega leta novega vladarja datirati v mesece po zadnjem mesecu, v katerem je še vladal prejšnji kralj.

Kaj pravijo strokovnjaki? R. H. Sack je preučil številne tablice z gospodarskimi podatki iz novobabilonskega obdobja. Leta 1972 je napisal, da nova, še neobjavljena besedila iz Britanskega muzeja, ki so mu bila na voljo, »povsem postavijo na glavo« prejšnje ugotovitve glede prenosa oblasti z Nebukadnezarja II. na njegovega sina Amel Marduka (znan tudi kot Evil Merodah).6 Kako to? Sack je poznal tablice, iz katerih je razvidno, da je bil Nebukadnezar II. v šestem mesecu svojega zadnjega (43.) leta še vedno na oblasti. Te na novo dešifrirane tablice iz nastopnega leta naslednjega kralja, Amel Marduka, pa datirajo v četrti in peti mesec domnevno istega leta.7 Očitno je, da gre za neskladje.

Kaj odkrivajo dokumenti? Pri prenosih oblasti z enega kralja na drugega pa obstajajo še druga neskladja. Eden od dokumentov denimo odkriva, da je bil Nebukadnezar II. tudi v desetem mesecu še vedno na oblasti – šest mesecev zatem, ko naj bi zavladal njegov naslednik.8 Podobno neskladje lahko opazimo tudi pri prenosu oblasti z Amel Marduka na njegovega naslednika Neriglisarja.9

Zakaj teh neskladij ne smemo kar prezreti? Kot smo omenili že prej, vrzeli v zgodovini, dokumentirani v babilonskih kronikah, kažejo na to, da morda nimamo neprekinjenega kronološkega zapisa.10 Ali bi lahko vmes, med temi vladarji, vladal še kdo drug? Če je, bi novobabilonskemu obdobju morali prišteti dodatna leta. Potemtakem niti babilonske kronike niti tablice z gospodarskimi podatki ne dajejo podlage za to, da bi lahko kdo z gotovostjo trdil, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št. *

Tablice z astronomskimi podatki.

Kaj je to? To so klinopisne tablice, ki opisujejo položaj Sonca, Lune, planetov in zvezd. Na njih so tudi nekateri zgodovinski podatki, kot je denimo vladarsko leto kralja, ki je takrat vladal. V spodaj prikazanem astronomskem dnevniku na primer piše, da je bil Lunin mrk v prvem mesecu prvega leta vladanja kralja Mukin Zerija.11

Kaj pravijo strokovnjaki? Strokovnjaki se strinjajo, da so Babilonci sestavili obsežne tabele, s katerimi so napovedovali, kdaj naj bi se Lunini mrki najverjetneje pojavili.12

Toda ali je mogoče, da so Babilonci mrke izračunavali za nazaj? »Povsem mogoče je,« pravi profesor John Steele, »da so nekatere od zgodnejših napovedi mrkov pravzaprav naredili za nazaj, takrat ko so sestavljali besedilo.« (Poudarili mi.)13 Profesor David Brown, ki je prepričan, da so astronomske tabele vsebovale napovedi, ki so bile narejene malo pred zapisanimi dogodki, priznava, da obstaja možnost, da so nekatere od njih »pisarji v 4. in kasnejših stoletjih pr. n. št. izračunali za nazaj«.14 Če je to res, ali lahko potem na te izračune v resnici gledamo kot na absolutno zanesljive, razen če jih ne podpirajo drugi dokazi?

Tudi če je mrk res bil na določeni datum, ali to potem pomeni, da so zgodovinski podatki, ki jih je pisec te tablice omenil skupaj s tem datumom, natančni? Ni nujno. R. J. van der Spek pojasnjuje, da so tabele »sestavljali astrologi, ne pa zgodovinarji«. Za zgodovinske podatke, ki jih najdemo na teh tablicah, pravi, da so »bolj ali manj naključni«, in opozarja, da jih je treba »uporabljati previdno«.15

Kaj odkrivajo dokumenti? Poglejmo si tablico VAT 4956. V prvi vrstici te tablice piše: »Sedemintrideseto leto Nebukadnezarja, babilonskega kralja.«16 Zatem so na njej natančni opisi položaja Lune in planetov glede na različne zvezde in ozvezdja. Med njimi je tudi en Lunin mrk. Učenjaki pravijo, da vsi ti položaji ustrezajo letu 568/567 pr. n. št., kar pomeni, da naj bi bilo 18. leto vladanja Nebukadnezarja II., ko je uničil Jeruzalem, leto 587 pr. n. št. Toda ali ti astronomski podatki nesporno kažejo samo na leto 568/567 pr. n. št.?

Ta tablica omenja Lunin mrk, za katerega so izračunali, da je bil 15. dne simanuja, tretjega babilonskega meseca. Res je, da je bil en Lunin mrk tega meseca leta 568 pr. n. št., kar je po julijanskem koledarju 4. julija. Vendar je bil še en mrk 20 let prej, 15. julija 588 pr. n. št.17

Če je bilo leto 588 pr. n. št. 37. leto vladanja Nebukadnezarja II., potem je bilo njegovo 18. leto vladanja leto 607 pr. n. št. – to pa je ravno tisto leto, ko je bil glede na svetopisemsko kronologijo uničen Jeruzalem! (Glej  časovno premico spodaj.) Toda ali so na tablici VAT 4956 še kakšni dokazi v prid letu 607 pr. n. št.?

Poleg prej omenjenega mrka je na tablici zapisanih tudi 13 opazovanj Lune in 15 opazovanj planetov. Vsako od opazovanj opiše položaj Lune oziroma planetov glede na nekatere zvezde ali ozvezdja.18 Omenjenih je tudi osem časovnih intervalov med vzhodi in zahodi Sonca in Lune.18a

Ker se lahko na podlagi položaja Lune izredno zanesljivo določa čas, so teh 13 opazovanj na tablici VAT 4956 raziskovalci skrbno preučili. Podatke so analizirali s pomočjo računalniškega programa, ki lahko pokaže položaj nebesnih teles na določeni datum v preteklosti.19 Kaj je odkrila njihova analiza? Medtem ko se z letom 568/567 pr. n. št. ne ujemajo vsi položaji Lune, omenjeni na tablici, pa se vseh 13 opazovanj ujema z izračunanimi položaji za 20 let prej, z letom 588/587 pr. n. št.

Eno od mest na tablici, kjer se opazovanja Lune celo bolje ujemajo z letom 588 pr.n.št kot pa z letom 568 pr. n. št., lahko vidite na fotografiji, prikazani na prejšnji strani. V 3. vrstici na tablici piše, da je bila Luna v nekem položaju »ponoči 9. [nisanuja]«. Toda strokovnjaki, ki so dogodek sprva datirali v leto 568 pr. n. št. (astronomsko -567), so priznali, da je bila Luna tega leta v tem položaju »8. nisanuja, ne pa 9.«. Ker so želeli dokazati, da je tablica iz leta 568 pr. n. št., so menili, da je pisar po pomoti napisal »9« namesto »8«.20 Vendar pa se položaj Lune, ki je naveden v 3. vrstici na tablici, popolnoma ujema z 9. nisanujem leta 588 pr. n. št.21

Jasno je, da se večina astronomskih podatkov s tablice VAT 4956 ujema z letom 588 pr. n. št., torej s 37. letom vladanja Nebukadnezarja II. Ti podatki potemtakem potrjujejo, da je bil Jeruzalem uničen leta 607 pr. n. št. – prav kakor pravi Biblija.

Zakaj naj bi zaupali Svetemu pismu?

Trenutno je večina posvetnih zgodovinarjev prepričana, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št. Vendar sta svetopisemska pisca Jeremija in Daniel jasno napisala, da so bili Judje v izgnanstvu 70 let, ne pa 50. (Jeremija 25:1, 2, 11; 29:10; Daniel 9:2) Iz teh vrstic je očitno, da je bil Jeruzalem uničen leta 607 pr. n. št. Kot kažejo v tem članku obravnavani dokazi, te svetopisemske vrstice potrjuje tudi nekaj posvetnih virov.

Posvetni strokovnjaki so že večkrat podvomili o točnosti Biblije. Toda ko pride na dan več dokazov, se vedno znova izkaže, da ima Biblija prav. * Tisti, ki zaupajo tej knjigi, imajo za to dobre razloge. Njihovo prepričanje temelji na dokazih, ki potrjujejo, da je Sveto pismo zgodovinsko, znanstveno in preroško točno. Zaradi teh dokazov verjamejo Svetemu pismu, ko zase pravi, da je navdihnjena Božja Beseda. (2. Timoteju 3:16) Zakaj ne bi teh dokazov sami raziskali? Morda boste prišli do istega sklepa.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Upoštevajte: Nobeden od posvetnih strokovnjakov, citiranih v tem članku, se ne strinja s tem, da je bil Jeruzalem uničen leta 607 pr. n. št.

^ odst. 18 Nastopno leto kralja se ni štelo k letom njegovega kraljevanja, temveč so s tem izrazom mišljeni preostali meseci vladarskega leta prejšnjega kralja. Novi kralj je uradno prevzel prestol s pričetkom novega koledarskega leta.

^ odst. 21 Tablice z gospodarskimi podatki obstajajo za vsa leta, ki jih po tradiciji pripisujejo novobabilonskim kraljem. Če seštejemo leta vladanja teh kraljev in jih nato štejemo od zadnjega novobabilonskega kralja Nabonida nazaj, pridemo do tega, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št. Vendar je ta metoda izračunavanja letnic uporabna le, če je vsak kralj nasledil prejšnjega v istem letu in vmes ni bilo premorov.

^ odst. 36 Konkretne primere lahko najdete v 4. in 5. poglavju knjige Biblija – Božja beseda ali človeška?, ki so jo izdali Jehovove priče.

[Okvir/tabela na strani 23]

 (Lega besedila – glej publikacijo)

BABILONSKE KRONIKE – ZGODOVINA Z VRZELMI

Babilonske kronike pokrivajo samo 35 let od približno 88-ih, kolikor naj bi glede na splošno uveljavljeno mnenje trajalo novobabilonsko obdobje.

LETO, ZA KATERO NI KRONIKE

LETO, ZA KATERO OBSTAJA KRONIKA

BM 21901

BM 21946

BM 35382

NOVOBABILONSKO OBDOBJE

PERZIJCI

Nabopolasar

Nebukadnezar II.

Amel Marduk

Nabonid

Neriglisar

Labaši Marduk

BM 25127

BM 22047

BM 25124

[Viri slik]

BM 21901 in BM 35382: Photograph taken by courtesy of the British Museum; BM 21946: Copyright British Museum; BM 22047, 25124, 25127: © The Trustees of the British Museum

[Okvir/slika na strani 24]

ASTRONOMSKI DNEVNIK BM 32238

Na tej tablici so zapisani Lunini mrki. Napisana je bila šele po zadnjem mrku, ki je bil približno 400 let po prvem. Ker pisec ni bil priča vsem tem mrkom, je datum prejšnjih morda določil z matematičnimi izračuni. Takšni izračuni niso najbolj zanesljiv vir kronoloških podatkov, razen če so na voljo dodatni dokazi, ki jih potrjujejo.

[[Vir slike]

© The Trustees of the British Museum

[Okvir/slika na straneh 26, 27]

KAJ V RESNICI PIŠE NA TABLICI VAT 4956?

Zakaj je to sporno? Na tej tablici v tretji vrstici piše, da je »ponoči 9.« dne prvega meseca (nisanu/nisan) »Luna stala 1 komolec pred [zvezdo] Zavidžavo«. Toda leta 1915 sta Neugebauer in Weidner napisala, da je leta 568 pr. n. št. (kar bi pomenilo, da je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št.) »Luna stala 1 komolec pred to zvezdo 8. nisana, in ne 9. nisana«. (Poudarili mi.) Vendar pa je Luna bila v opisanem položaju 9. nisana leta 588 pr. n. št., kar kaže na letnico 607 pr. n. št.

Kaj je prav: 9. ali 8. dan?

1. Iz spremne fotografije se vidi, da je akadski znak za številko 9 jasno viden.

2. Neugebauer in Weidner sta pri prečrkovanju tega klinopisnega besedila številko »9« zamenjala s številko »8«.

3. Da je bila v prvotnem besedilu številka »9«, sta nakazala samo v opombi.

4. Celo v svojem prevodu v nemščino sta napisala »8«.

5. Leta 1988 sta Sachs in Hunger objavila besedilo takšno, kakršno je, s številko »9«.

6. Kljub temu sta v angleškem prevodu nakazala spremembo prvotnega besedila in napisala: »9. (pravilno 8.).«

[Vir slike]

bpk / Vorderasiatisches Museum, SMB / Olaf M. Teßmer

[Okvir na strani 28]

Opombe za članek »Kdaj je bil uničen staroveški Jeruzalem? – drugi del«

1. Klinopis je pisava s klinastimi znaki. Pisarji so v mehko glineno tablico s pisalom s klinasto konico vrezovali različne znake.

2. A. K. Grayson: Assyrian and Babylonian Chronicles; izdano 1975, ponatis 2000, stran 8.

3. Novobabilonsko obdobje se je začelo v sedmem stoletju pr. n. št., ko je babilonskemu imperiju zavladala kaldejska kraljeva dinastija. Prvi vladar je bil Nabopolasar, oče Nebukadnezarja II. To obdobje se je končalo, ko je perzijski kralj Kir leta 539 pr. n. št. vrgel z oblasti zadnjega kralja, Nabonida.

4. Ellen Whitley Moore 1935: Neo-Babylonian Business and Administrative Documents, stran 33.

5. John M. Steele 2000: Archimedes, Volume 4, New Studies in the History and Philosophy of Science and Technology, »Observations and Predictions of Eclipse Times by Early Astronomers«, stran 36.

6. Ronald H. Sack 1972: Amel-Marduk 562–560 B.C.—A Study Based on Cuneiform, Old Testament, Greek, Latin and Rabbinical Sources. With Plates, stran 3.

7. Tablici BM 80920 in BM 58872 datirata v četrti in peti mesec nastopnega leta Evil Merodaha. Objavil ju je Sack v Amel-Marduk 562–560 B.C.—A Study Based on Cuneiform, Old Testament, Greek, Latin and Rabbinical Sources. With Plates, strani 3, 90, 106.

8. Tablica iz Britanskega muzeja (BM 55806) datira v deseti mesec 43. leta.

9. Tablici BM 75106 in BM 61325 sta datirani v sedmi in deseti mesec domnevno zadnjega (drugega) leta vladanja kralja Evil Merodaha. Tablica BM 75489 pa je datirana v drugi mesec nastopnega leta Neriglisarja, njegovega naslednika. (Erle Leichty, J. J. Finkelstein in C.B.F. Walker 1988: Catalogue of the Babylonian Tablets in the British Museum, zvezek VIII, /Tablets From Sippar 3/, strani 25, 35)

Erle Leichty in A. K. Grayson 1987: Catalogue of the Babylonian Tablets in the British Museum, zvezek VII, (Tablets From Sippar 2), stran 36.

Ronald H. Sack 1994: Neriglissar—King of Babylon, stran 232. Mesec na tablici je ajaru (drugi mesec).

10. Za primer si poglejmo Neriglisarja. Iz nekega napisa tega kralja je razvidno, da je bil »sin Bel Šum Iškuna«, »babilonskega kralja«. (Poudarili mi.) Neki drug napis Bel Šum Iškuna imenuje »modri princ«. Beseda rubû, ki se prevaja s »princ«, je v prvotnem jeziku pomenila tudi »kralj, vladar«. Ali je glede na to, da gre za očitno neskladje med vladanjem Neriglisarja in njegovega domnevnega predhodnika Amel Marduka, mogoče, da bi omenjeni »babilonski kralj« Bel Šum Iškun vladal med tema dvema vladarjema? Profesor R. P. Dougherty je dejal, da »ne smemo spregledati dokazov za Neriglisarjev plemiški izvor«. (Raymond P. Dougherty 1929: Nabonidus and Belshazzar—A Study of the Closing Events of the Neo-Babylonian Empire, stran 61)

11. Astronomical Diaries and Related Texts From Babylonia, zvezek V, uredil Hermann Hunger, izdano 2001, strani 2, 3.

12. Journal of Cuneiform Studies, zvezek 2, št. 4, 1948, »A Classification of the Babylonian Astronomical Tablets of the Seleucid Period«, avtor A. Sachs, strani 282, 283.

13. Astronomical Diaries and Related Texts From Babylonia, zvezek V, stran 391.

14. David Brown 2000: Mesopotamian Planetary Astronomy-Astrology, strani 164, 201, 202.

15. Bibliotheca Orientalis, L N° 1/2, Januari-Maart, 1993, »The Astronomical Diaries as a Source for Achaemenid and Seleucid History«, avtor R. J. van der Spek, strani 94, 102.

16. Abraham J. Sachs: Astronomical Diaries and Related Texts From Babylonia, zvezek I; dopolnil in uredil Hermann Hunger, izdano 1988, stran 47.

17. Peter J. Huber in Salvo De Meis 2004: Babylonian Eclipse Observations From 750 BC to 1 BC, stran 186. Glede na tablico VAT 4956 je bil ta mrk 15. dne tretjega babilonskega meseca simanuja, kar pomeni, da je bil začetek meseca 15 dni prej. Če je bil mrk 15. julija 588 pr. n. št. po julijanskem koledarju, potem je bil prvi dan meseca simanuja 30. junij/1. julij 588 pr. n. št. Glede na to se je prvi babilonski mesec (nisanu) – in s tem novo leto – začel dva meseca prej, torej 2./3. maja. Čeprav bi se leto, ko je bil ta mrk, praviloma moralo začeti 3./4. aprila, pa na tablici VAT 4956 v 6. vrstici piše, da so po dvanajstem (zadnjem) mesecu (mesec adaru) prejšnjemu letu dodali dodatni mesec (vrinjeni). (Na tablici piše: »8. dne meseca XII2 [trinajstega meseca].«) Torej se novo leto dejansko ni začelo pred 2./3. majem. Tako se datum mrka, ki je bil leta 588 pr. n. št., povsem ujema s podatki na tablici.

18. Glede na Berichte über die Verhandlungen der Königl. Sächsischen Gesellschaft der Wissenschaften zu Leipzig, zvezek 67, 1. maj 1915, je v članku Ein astronomischer Beobachtungstext aus dem 37. Jahre Nebukadnezars II, ki sta ga napisala Paul V. Neugebauer in Ernst F. Weidner, strani 67–76, zapisanih 13 opazovanj Lune. Njeni položaji so opisani glede na nekatere zvezde ali ozvezdja. V članku je navedenih tudi 15 opazovanj planetov (strani 72–76). Čeprav je klinopisni znak za Luno jasen in nedvoumen, pa so nekateri znaki za imena planetov in njihove položaje nejasni. (David Brown 2000: Mesopotamian Planetary Astronomy—Astrology, strani 53–57) Zato glede teh opazovanj planetov obstaja veliko ugibanj in razlag. Ker se da položaj Lune zlahka določiti, lahko položaj drugih nebesnih teles, ki so omenjena na tablici VAT 4956 in so povezana z Luno, prepoznamo s precejšnjo natančnostjo, prav tako natančno pa njihov položaj lahko tudi datiramo.

18a. Pri teh časovnih intervalih (»Lunine trojice«) gre za meritve časa od denimo Sončnega zahoda do zahoda Lune prvega dne v mesecu in v dveh drugih obdobjih kasneje v mesecu. Učenjaki so te časovne meritve povezali s koledarskimi datumi. (Članek »The Earliest Datable Observation of the Aurora Borealis«, avtorja F. R. Stephenson in David M. Willis, v Under One Sky—Astronomy and Mathematics in the Ancient Near East, izdala John M. Steele in Annette Imhausen leta 2002, strani 420–428.) Da so staroveški opazovalci to obdobje lahko merili, so morali imeti nekakšno uro. Takšna merjenja niso bila zanesljiva. (Archimedes, Volume 4, New Studies in the History and Philosophy of Science and Technology, John M. Steele 2000: »Observations and Predictions of Eclipse Times by Early Astronomers«, strani 65, 66) Po drugi strani pa so položaj Lune glede na druga nebesna telesa izmerili bolj natančno.

19. To analizo so opravili s pomočjo astronomskega računalniškega programa TheSky6™. Podatke so poleg tega obdelali še z obsežnim brezplačnim programom Cartes du Ciel/Sky Charts (CDC) in pretvornikom datumov, ki ga je priskrbel U.S. Naval Observatory. Glede klinopisnih znakov za mnoge položaje planetov obstaja veliko ugibanj in razlag, zato teh položajev v raziskavi – v kateri so s pomočjo astronomskega dnevnika VAT 4956 želeli določiti pravo letnico – niso uporabili.

20. Berichte über die Verhandlungen der Königl. Sächsischen Gesellschaft der Wissenschaften zu Leipzig, zvezek 67, 1. maj 1915, članek »Ein astronomischer Beobachtungstext aus dem 37. Jahre Nebukadnezars II, (-567/66)«, napisala Paul V. Neugebauer in Ernst F. Weidner, stran 41.

21. Na tablici VAT 4956 v tretji vrstici piše: »Luna je stala 1 komolec [oziroma 2 stopinji] pred Zavidžavo.« Prej omenjena analiza je pokazala, da je Luna stala 2°04ʹ pred zvezdo Zavidžavo in 0° pod njo 9. nisanuja. Gre torej za popolno ujemanje.

[Tabela na strani 22]

 (Lega besedila – glej publikacijo)

KATEREGA LETA NAJ BI BIL GLEDE NA VAT 4956 UNIČEN JERUZALEM – LETA 587 PR. N. ŠT. ALI 607 PR. N. ŠT.?

◼ Na tej tablici so opisani astronomski dogodki, ki so se zgodili v 37. letu vladanja kralja Nebukadnezarja II.

◼ Nebukadnezar II. je uničil Jeruzalem v 18. letu svojega vladanja. (Jeremija 32:1)

Če je bilo Nebukadnezarjevo 37. leto vladanja leto 568 pr. n. št., potem je bil Jeruzalem uničen leta 587 pr. n. št.

610 pr. n. št.

600

590

580

570

560

Če je bilo Nebukadnezarjevo 37. leto vladanja leto 588 pr. n. št., potem je bil Jeruzalem uničen leta 607 pr. n. št. – to pa je leto, ki ga potrjuje svetopisemska kronologija.

◼ Tablica VAT 4956 bolj podpira leto 607 pr. n. št.

[Navedba vira slike na strani 22]

Photograph taken by courtesy of the British Museum