Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj lahko stori oče, da bi ostal povezan s svojim sinom?

Kaj lahko stori oče, da bi ostal povezan s svojim sinom?

 Kaj lahko stori oče, da bi ostal povezan s svojim sinom?

»ATI, kako to, da toliko veš?« Ali vas je vaš fantek kdaj presenetil s takšnim vprašanjem? Takrat ste bili verjetno ponosni na to, da ste oče. Če pa je vaš sin šel še korak dlje – če je upošteval vaš modri nasvet in imel od tega koristi – se je vaše srce nedvomno še bolj vzradostilo. * (Pregovori 23:15, 24)

Toda ali vas zdaj, po nekaj letih, vaš sin še vedno tako občuduje kot nekoč? Ali pa je videti, da vas z odraščanjem spoštuje vse manj in manj? Kaj lahko storite, da bi si bili s svojim sinom blizu tudi v obdobju, ko postaja moški? Najprej si poglejmo nekaj ovir, s katerimi se srečujejo očetje.

Tri običajne ovire

1. NIMATE DOVOLJ ČASA: V mnogih deželah družino preživlja predvsem oče. Pogosto je zaradi svoje službe večino dneva zdoma. Ponekod so očetje s svojimi otroki presenetljivo malo časa. Neka nedavna raziskava v Franciji je odkrila, da tamkajšnji očetje s svojimi otroki preživijo v povprečju manj kot 12 minut dnevno.

V RAZMISLEK: Koliko časa preživite s svojim sinom? Zakaj si ne bi v naslednjem tednu ali dveh zapisovali, koliko časa ste bili vsak dan z njim? Morda vas bo rezultat presenetil.

2. SAMI NISTE IMELI DOBREGA ZGLEDA: Nekateri moški so bili zelo malo skupaj s svojim očetom. »Z očetom sva bolj malo časa preživela skupaj,« pravi Jean-Marie, ki živi v Franciji. Kako je to vplivalo nanj? »Zaradi tega imam sedaj probleme,« pravi. »Težko se mi je denimo pogovarjati z lastnimi sinovi.« Nekateri moški pa zelo dobro poznajo svojega očeta, vendar si z njim niso blizu. Triinštiridesetletni Philippe pravi: »Mojemu očetu je bilo težko pokazati, da me ima rad. Zaradi tega se moram sedaj zelo truditi, da bi sin občutil mojo ljubezen.«

V RAZMISLEK: Ali menite, da vaš odnos z očetom vpliva na to, kako ravnate s svojim sinom? Ali ste pri sebi opazili, da posnemate očetove dobre ali slabe navade? Zakaj to počnete?

3. SAMI NISTE DOBILI URAVNOVEŠENIH SMERNIC: Nekatere kulture podcenjujejo vlogo očeta pri vzgoji otrok. »Tam, kjer sem odraščal,« pravi Luca, ki je preživel otroštvo v eni  od zahodnoevropskih dežel, »ljudje menijo, da je skrb za otroke žensko opravilo.« V drugih kulturah menijo, da je naloga očeta zgolj strogo disciplinirati otroka in nič drugega. George, na primer, je odraščal v neki afriški državi. Takole pripoveduje: »V moji kulturi se očetje ne igrajo s svojimi otroki iz strahu, da ne bi s tem zmanjšali svoje očetovske avtoritete. Zato se mi je že od nekdaj težko sprostiti in enostavno uživati v družbi svojega sina.«

V RAZMISLEK: Kaj se pričakuje od očeta v vašem okolju? Ali v vaši kulturi fantkom privzgajajo pogled, da je vzgoja otrok žensko opravilo? Ali očete spodbujajo, naj svojim sinovom pokažejo, da jih imajo radi, ali pa to velja za nesprejemljivo?

Če ste oče in ste se znašli pred katero od teh ovir, kako vam jo lahko uspe premagati? Poglejmo si nekaj predlogov.

Začnite, ko je vaš sin še majhen

Videti je, da se fantki rodijo z željo, da bi posnemali svojega očeta. Zato to željo izkoristite, ko je vaš sin še majhen. Kako lahko to storite? In kdaj bi si lahko vzeli čas za to, da bi bili skupaj z njim?

Kadar je mogoče, naj sin sodeluje pri vaših vsakodnevnih dejavnostih. Lahko vam na primer pomaga pri opravilih okoli hiše. Dajte mu majhno metlo ali lopatico. Nedvomno bo užival, ko bo lahko delal ob svojem junaku in vzorniku, svojem atiju! Morda boste zato delo končali malo kasneje, vendar boste okrepili vez med vama, hkrati pa ga boste učili tudi dobrih delovnih navad. Že dolgo tega je Biblija spodbujala očete, naj vsakodnevne naloge opravljajo skupaj s svojimi otroki in naj te priložnosti izkoristijo za to, da se z njimi pogovarjajo in jih učijo. (5. Mojzesova 6:6–9) Ta nasvet je uporaben še danes.

S sinom pa ne bodite skupaj samo pri delu, ampak si vzemite čas tudi za to, da se z njim igrate. Igra ni le priložnost za zabavo. Raziskave namreč kažejo, da očetje svoje majhne otroke s tem, da se z njimi igrajo, spodbujajo k temu, da so bolj inovativni in pogumni.

Otroci pa naj bi se igrali še zaradi enega, še pomembnejšega razloga. Raziskovalec Michel Fize pravi, da »fantek ravno med igro najboljše komunicira s svojim očetom«. Med igranjem lahko oče sinu izkazuje svojo ljubezen z besedami in dejanji. S tem ga uči drugim izkazovati ljubezen. »Ko je bil moj sin še otrok,« pravi André, ki živi v Nemčiji, »sva se pogosto skupaj igrala. Vsake toliko časa sem ga objel in ga s tem učil vračati ljubezen.«

Nadaljnja priložnost, ko lahko oče okrepi ljubečo vez med seboj in sinom, je odhod v posteljo. Redno mu berite zgodbe in ga poslušajte, ko vam pove, kaj lepega in kaj neprijetnega je doživel tisti dan. S tem mu boste pomagali, da bo lažje komuniciral z vami, tudi ko bo starejši.

Prizadevajte si, da bi vas zanimale iste reči kakor sina

Nekateri najstniški sinovi morda dajejo vtis, da jim ni mar za to, da se njihov oče trudi pogovarjati z njimi. Če je videti, da se sin izmika vašim vprašanjem, ne sklenite prehitro, da se sploh noče pogovarjati z vami. Morda bi se bil bolj pripravljen odpreti, če bi prilagodili svoj način komunikacije.

Jacquesu, očetu, ki živi v Franciji, se je bilo včasih težko pogovarjati s svojim sinom Jérômom. Vendar ga ni skušal prisiliti h govorjenju, temveč je raje prilagodil svoj pristop – z njim je začel igrati nogomet. »Potem,« pravi Jacques, »sva se ponavadi usedla v travo in se nekoliko odpočila. Sin mi je ob takšnih priložnostih pogosto odprl svoje srce. Že samo zaradi tega, ker sva bila skupaj in me je imel takrat samó zase, se je med nama spletla posebna vez.«

Kaj pa, če vaš sin ne mara športa? André ima prijetne spomine na urice, ko sta skupaj gledala zvezde. »V hladnih nočeh sva se  zleknila na ležalnik,« pravi. »Nato sva se zavila v odejo, tako da naju ni zeblo, in s skodelico čaja v roki opazovala nočno nebo. Pogovarjala sva se o Tistem, ki je ustvaril zvezde, pogovarjala sva se o osebnih zadevah, pogovarjala sva se praktično o vsem.« (Izaija 40:25, 26)

Kaj pa, če vas katera od stvari, ki jo vaš sin rad počne, ne zanima? Potem se morate morda odreči lastnim željam. (Filipljanom 2:4) »Šport me je precej bolj zanimal kakor mojega sina Vaughana,« pravi Ian, ki živi v Republiki Južni Afriki. »Njega so zanimala letala in računalniki. Zato sem se začel tudi sam zanimati za te stvari; vozil sem ga na primer na letalske mitinge in na računalniku skupaj z njim igral simulacijo letenja. Menim, da se je lahko Vaughan z menoj pogovarjal bolj brez zadržkov zato, ker sva skupaj preživljala prijetne trenutke.«

Pomagajte mu, da bo postal samozavestnejši

»Ati, poglej!« Ali vam je vaš sinek zavpil kaj podobnega, ko je obvladal kaj novega? Če je sedaj že v najstniških letih, ali si še vedno tako odkrito želi vaše pohvale? Morda nič več. Vendar jo še vedno nujno potrebuje, da bi lahko odrasel v čustveno uravnovešenega človeka.

Poglejmo si, kako je Bog Jehova ravnal z enim od svojih sinov. Tik preden je Jezus začel novo poglavje v svojem življenju na zemlji, je Bog javno pokazal, da ga ima rad, s tem da je rekel: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Matej 3:17; 5:48) Resda je vaša naloga, da svojega sina vzgajate in učite. (Efežanom 6:4) Toda ali si ga tudi prizadevate pohvaliti za to, kar lepega pove oziroma stori?

Nekaterim moškim je težko izraziti odobravanje ali naklonjenost. Morda so odrasli v družini, v kateri so starši namesto dosežkov poudarjali napake. Če to velja tudi za vas, se boste morali zavestno truditi, da bi svojemu sinu pomagali okrepiti samozavest. Kako lahko to storite? Prej omenjenemu Lucu pri opravilih okoli hiše redno pomaga njegov 15-letni sin Manuel. »Včasih,« pravi Luca, »rečem Manuelu, naj se česa loti kar sam in da mu bom pomagal, če me bo potreboval. Največkrat delo opravi kar sam. Njegovi uspehi ga navdajajo z zadovoljstvom in mu dvigujejo samozavest. Kadar mu kaj dobro uspe, ga pohvalim. Kadar pa mu ne uspe tako, kakor je upal, mu vseeno dam vedeti, da cenim njegov trud.«

Sinu pa lahko okrepite samozavest tudi tako, da mu pomagate doseči zahtevnejše cilje v življenju. Toda kaj, če vaš sin zastavljene cilje dosega počasneje, kakor bi vi radi? In kaj če se njegovi cilji, četudi niso slabi, razlikujejo od vaših želja? Potem bi morda morali ponovno razmisliti o svojih pričakovanjih. Prej omenjeni Jacques pravi: »Sinu skušam pomagati, da bi si postavil cilje, ki jih je zmožen doseči. Pri tem pa tudi pazim, da so to njegovi cilji, in ne moji. Zatem si še rečem, da mu moram pustiti, da bo proti zastavljenim ciljem napredoval s svojim tempom.« Če boste prisluhnili sinovemu mnenju, ga pohvalili za njegove dosežke in ga spodbujali, naj kljub neuspehom vztraja, mu boste pomagali doseči njegove cilje.

Zaradi težav in pritiskov vam nedvomno ne bo vedno lahko ohranjati tesnega odnosa s sinom. Toda dolgoročno gledano bo vaš sin verjetno želel, da bi si ostala blizu. Navsezadnje, le kdo si ne želi ostati blizu nekomu, ki mu pomaga na poti do uspeha?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 Čeprav se ta članek osredinja na edinstveno vez med očetom in sinom, lahko načela, o katerih tukaj razpravljamo, veljajo tudi za vez med očetom in hčerko.